TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Zadeva se razdruži tako, da se tožba v delu, ki je uperjen zoper prvo toženo stranko in zahteva za izdajo začasne odredbe v zvezi z izpodbijanimi akti prvo tožene stranke obravnava v tem upravnem sporu pod opr. št. II U 6/2022, medtem, ko se tožba v delu, ki je uperjen zoper drugo toženo stranko in zahteva za izdajo začasne odredbe zoper njo, obravnava posebej pod opr. št. II U 34/2022.

II. Tožba zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Vlada RS, se zavrže.

III. Predlog za izdajo začasne odredbe zoper prvotoženo stranko se zavrže.

IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ga izpodbijajo tožniki, ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Odlok namreč naslavlja splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter ureja nedoločeno število bodočih primerov. Z določbo 8. člena Odloka in ostalimi akti se namreč na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), to pa pomeni, da ima naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njegovo izpodbijanje ni mogoče.

Po 4. členu ZUS-1 je mogoče le izpodbijanje posamičnih aktov oziroma dejanj, ki neposredno učinkujejo v posameznih primerih v razmerju do konkretno določenih ali določljivih oseb. V obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva. Tožeča stranka ima zagotovljeno sodno varstvo zoper abstraktne pravne akte (akti, ki ne urejajo posamičnega pravnega razmerja) v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS, pred Ustavnim sodiščem.