Če nobeden izmed podatkov, do katerih je upnik prišel s pomočjo detektivske agencije, za vložitev izvršilnega predloga ni bil potreben, potem stroškov detektivske agencije ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku. Dolžnik mora namreč upniku po izrecni določbi 5. odstavka 38. člena ZIZ povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni.
posojilna pogodba - darilna pogodba - uporaba tujega prava - pomoč prava nevešči stranki - procesno vodstvo glavne obravnave - načelo kontradiktornosti - alternativna obveznost
V obravnavanem primeru pravdni stranki nista zatrjevali, da sta se
dogovorili o uporabi prava, niti to ne izhaja iz drugih okoliščin
primera. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, se po določbi 20.
člena ZMZPP uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano,
če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje,
da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka,
ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev,
stalno prebivališče oziroma sedež. Ker v obravnavanem primeru ni
posebnih okoliščin, ki bi odkazovale na najtesnejšo zvezo z drugim
pravom, je treba izhajati iz domnevane najtesnejše zveze. Pri
posojilni pogodbi je karakteristična izpolnitev posojilodajalčeva.
Ker ima tožnica stalno prebivališče v Angliji je treba v tej zadevi
ZZZPB člen 54, 54/1, 54/1, 54. ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3. Pravilnik o štipendiranju člen 35, 35.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 50/1, 50/2, 50, 50/1, 50/2.
obvestilo o rubežu - vročanje
Izvršitelj je formalno sicer zadostil pogojem iz I. in II. odstavka 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003) v zvezi s III. odstavkom 82. člena ZIZ, po katerih mora o času in kraju rubeža obvestiti upnika, obvestilo pa mora poslati priporočeno po pošti ali pa ga sam neposredno vročiti po določbah ZPP o navadnem vročanju, tako da ga naslovnik prejme najmanj tri dni pred opravo dejanja, vendar bi moral izvršitelj po mnenju sodišča druge stopnje pri tem ravnati bolj skrbno in obvestilo poslati toliko prej, da bi ga naslovnik dobil pravočasno, pri čemer je potrebno upoštevati, da naslovnik ni dolžan ob skrbnosti, ki se od njega zahteva, ravno vsak dan dvigovati pošte.
Toženec v stanovanju, ki je last tožeče stranke, ni bival brez pravne podlage, ampak na podlagi odločbe nepravdnega sodišča, da se mora iz tega stanovanja izseliti šele, ko mu bodo priskrbljeni najpotrebnejši prostori. Dokler je to stanovanje zasedal s pogojevanjem, da mu mora tožeča stranka kot lastnica priskrbeti drugo ustrezno najemno stanovanje, je bil dolžan plačevati za to stanovanje najnižjo odmeno, za katero je bila tožeča stranka upravičena, to pa je neprofitna najemnina.
Dejstvo, da je tretji toženec umrl pred vročitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje napačno navezalo na določbo 81. čl. ZPP. Litispendenca, na katero veže sodišče dopustnost tožbe, ima po ZPP povsem druge učinke. Smrt toženca po vložitvi tožbe, vendar preden mu je bila tožba vročena, po mnenju pritožbenega sodišča ni absolutna ovira za tek postopka, ki je začel z vložitvijo tožbe.
ZD člen 165, 165. ZPP člen 286, 337, 337/2, 286, 337, 337/2.
dedovanje
1.Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.
2.V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
Ker pogodbeni stranki sporne pogodbe nista podpisali hkrati, ampak je nesporno to pogodbo prvi podpisal toženec; takrat, ko jo je on podpisal, pa pogodba še ni bila podpisana s strani zastopnika tožeče stranke, bi glede na smisel določbe 3. odst. 72. čl. ZOR morala tožeča stranka poskrbeti, da prejme toženec izvod pogodbe, ki ga je ona podpisala.