Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
Organ ni imel podlage za zaključek, da je javna korist za prevzem nepremičnine v lasti tožnice parc. št. ... k. o. Brezovica z zgrajeno cesto izkazana. Organ svoj zaključek opira na ugotovitev, ki sicer ni sporna, da je predmetna cesta evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se sodišče s tožnico strinja, da navedeni cesti statusa gospodarske javne infrastrukture ni mogoče pripisati. Predmetni cesti se namreč status gospodarske javne infrastrukture pripisuje glede na njeno opredelitev kot kategorizirane javne poti. Vendar pa sodišče sodi, enako kot tožnica, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica v delu, kolikor kategorizira predmetno pot v njenem poteku po zemljišču v lasti tožnice, neustaven. Ustavno sodišče je v številnih odločbah, v katerih je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - javna cesta - preizkus izpodbijane odločbe
Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja nedvoumno, v kakšnih dimenzijah naj bi bili projektirani posamezni elementi predmetne ceste, kolikor bi bilo mogoče razumeti, da je cesta projektirana v širini 5,5 m, pločnik pa v širini 1,5 m, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi in ob upoštevanju katerih relevantnih dejstev so bile določene navedene dimenzije, tožbenih navedb o tem, da bi bila cesta in pločnik po veljavnih predpisih lahko tudi ožja ter da posledično razlastitev (v izvedenem obsegu) ni nujna, ni mogoče preizkusiti.
razlastitev - razlastitev zemljišča - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - kategorizirana javna cesta - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
V okviru obravnavanja ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali cesta sploh izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo.
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest predpisan postopek in je Direkcija za infrastrukturo ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - ponudba za odkup nepremičnin - načelo sorazmernosti - odškodnina zaradi razlastitve - parcelacija
Kadar je predmet razlastitve del nepremičnine (del zemljiške parcele), je treba pred sklenitvijo pravnega posla izvesti parcelacijo. Ker pa lahko razlastitveni upravičenec parcelacijo zahteva šele po uvedbi razlastitvenega postopka, če mu to dovoljuje v tem postopku izdana odločba o izvedbi pripravljalnih del, pred uvedbo razlastitvenega postopka ne more oblikovati ponudbe za odkup, ki bi vsebovala na podlagi parcelacije novo odmerjene zemljiške parcele.
Upravni organ o odškodnini izda odločbo le, kadar se stranki o njej sporazumeta, pri čemer pa ta sporazum o odškodnini ni predmet odločbe v rednem (nenujnem) razlastitvenem postopku, kakršen je obravnavani. V nobenem primeru pa upravni organ o odškodnini ne odloča, temveč jo le vključi v odločbo pod pogojem, da se stranki o njej sporazumeta. Odločanje o odškodnini je v pristojnosti sodišča, kar hkrati pomeni, da odločanje o odškodnini ni upravna stvar.
ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/1, 39, 39/5. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 17, 18.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizacija javnih cest - javni interes za razlastitev - občinska cesta - javna pot
V okviru ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali sporna občinska cesta izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo. Ta presoja pa je mogoča le, če je bil postopek preverjanja pravilne uporabe meril za kategorizacijo te ceste izpeljan v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če ni, je Odlok o kategorizaciji neustaven in ga ni mogoče uporabiti kot podlago za razlastitveni postopek po 19. členu ZJC-B, saj ne izpolnjuje pogoja skladnosti kategorizacije ceste s predpisi, kar je zapovedano v 2. členu ZJC oziroma 3. členu ZCes-1.
ZPP člen 286a, 286a/4. ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 193, 193/1, 205.
razlastitev - razlastitveni namen - gospodarska javna infrastruktura - kategorizacija občinskih cest - nujni razlastitveni postopek
Prvostopenjski organ v postopku ni ugotavljal, ali je gospodarska javna infrastruktura (to je cesta) na predmetnih nepremičninah že zgrajena, kar je ključna predpostavka za obstoj razlastitvenega namena po prvi alineji prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, na kateri (tudi) temelji izpodbijana odločba. Ugotovitev, da razlastitveni namen predstavlja prevzem gospodarske javne infrastrukture, je organ sprejel zgolj na podlagi navedb razlastitvene upravičenke v zahtevi za razlastitev. To pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.
Določitve občinskih javnih cest ni mogoče spreminjati z določitvijo regulacijske linije v OPN ali s sprejetjem sklepa o ugotovitvi, da sta določena gradnja in rekonstrukcija nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve.4 Občinska cesta, ki ni ustrezno kategorizirana z odlokom o kategorizaciji občinskih cest, četudi je kot taka predvidena v OPN, ne more pridobiti statusa javne ceste.
razlastitev - obremenitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - javna cesta - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka in prizadeta stranka se ob trditvi, da gre nepremičnino, ki je v naravi javna pot – torej na enak način dostopno vsem udeležencem v prometu, neutemeljeno sklicujeta na splošno pravilo, po katerem je obremenitev lastninske pravice blažji poseg od njenega odvzema (razlastitve). Kateri od obeh posegov je blažji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera, ki jih je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti. Tega pa toženka v obravnavanem primeru ni storila s tem, ko je štela, da tožnicama po obremenitvi nepremičnine s služnostjo v nasprotju z odvzemom lastninske pravice ostane še možnost razpolaganja, saj ni pojasnila, kakšna možnost razpolaganja tožnicama glede na to, da gre za javno pot, še ostane.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javni interes - sorazmernost
Določila 19. člena ZJC-B in tam urejen poseben razlastitveni postopek tako predstavljajo podlago za odpravo protiustavnega položaja, povzročenega s kategorizacijo javnih cest (z občinskimi odloki) na zasebnih zemljiščih. S tem pa je po presoji sodišča zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na takšnih zemljiščih.
Za značaj javne ceste namreč ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, kot je predmetna javna pot z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto.
Dejstvo, da bi morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve (tj. do 1. 4. 2012) in da je občina kasneje začela razlastitveni postopek, ne vpliva na to, da je tožnik na dan izvršitve prekrškov kršil ZCes-1 in Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - zahteva za razlastitev - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Obravnavana razlastitev je za dosego javne koristi nujno potrebna, saj po nepremičninah, ki so predmet razlastitve, deloma že sedaj poteka cestni promet, nujno potrebna pa je tudi zaradi širitve javne ceste na dele parcel, kjer še ne poteka, na širino ceste 4 metrov, da bo omogočeno srečevanje nasproti vozečih vozil (izdelana PZI projektna dokumentacija na podlagi Pravilnika o projektiranju cest). Izkazana je tudi sorazmernost med javno koristjo in težo posega v zasebno lastnino, saj po delu predmetnih nepremičnin že sedaj poteka promet, torej se dejanska raba za tožnika v tem okviru ne bo spremenila, na drugi strani pa bo razlastitev zagotovila vzdrževanje ceste in nemoten dostop, sočasno pa bo zgrajena tudi javna kanalizacija, zaradi česar korist nedvomno presega izgubo, ki jo tožniku na teh nepremičninah zagotavlja zasebna lastnina.
ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 194, 200, 200/1, 201, 203.
razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj - poseg v lastninsko pravico - javna korist
Posledično je tudi ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t.im. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.
Razlastitveni zavezanec mora, ko postavi zahtevek za odkup nepremičnin, ki presegajo predlagano razlastitev, utemeljiti tudi to, za kakšen namen uporablja nepremičnino oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti pojasniti, za kakšen namen jo namerava uporabljati, zaradi razlastitve pa bi bila ta gospodarska raba onemogočena.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3, 14, 14/1, 14/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - javna korist - kategorizacija cest
Pojem ob uveljavitvi ZJC-B obstoječe javne ceste je razumeti kot določeno prometno površino (in ne zgolj povezavo), ki jo je pristojni organ (skladno z merili za kategorizacijo) razglasil za javno cesto (in jo lahko vsak prosto uporablja pod predpisanimi pogoji). To pa pomeni, da je za odločitev o zahtevi za razlastitev pomembno (tudi), katera prometna površina je bila ob uveljavitvi ZJC-B razglašena kot javna cesta in je bila kot taka zajeta z Odlokom, ki je veljal ob uveljavitvi ZJC-B.
Kljub temu, da je nesporno, da cesta in odlok o kategorizaciji obstajata, organ ni mogel brez zahteve stranke odločati o razlastitvi po drugem postopku, npr. po ZUreP-1. Postopki razlastitve so predlagalni postopki in se ne vodijo po uradni dolžnosti. Vlagateljica zahteve za razlastitev je bila RS, ki je z vložitvijo zatrjevala, da ji pripada pravica do lastništva spornih parcel na podlagi ZJC-B. Vlagateljica s svojim zahtevkom, ki je bil ob uveljavljanju pravice utemeljevan na določeni pravni podlagi, razpolaga, organ pa ni dolžan na podlagi načela materialne resnice (8. člen ZUP) raziskovati, ali pripada vlagateljici enaka pravica tudi na drugih pravnih podlagah, in v tej zvezi po uradni dolžnosti ugotavljati dejansko stanje. Tožbeni ugovori v smeri, da bi bilo treba odločiti o razlastitvi po drugih podlagah, so zato neutemeljeni, kljub temu da sodišče soglaša s tožnikom, da je nujno sedanje nepravno stanje, ko obstaja zaradi zgrajene državne ceste tožniku le gola lastninska pravica, urediti.
ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 200. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - gospodarska javna infrastruktura
Organ ni vezan na svoje opredelitve glede podanosti javne koristi, kot jo je izrazil v sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka.
Zapoved tehtanja oziroma zahteva po spoštovanju načela sorazmernosti, ki vsebuje pojem javne koristi, se ne nanaša le na v zakonu abstraktno določene razlastitvene namene, temveč tudi na konkretne primere. Ni dovolj, da razlastitveni namen "in abstracto" odtehta abstraktni interes lastnika, tehtanje je treba opraviti tudi v konkretnem primeru. To pomeni, da mora razlastitev v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti: - obstajati mora javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, konkretna; - razlastitev mora biti nujno potrebna za dosego tega namena, - med javno koristnostjo konkretnega namena razlastitve in težo posega v lastnino mora obstajati sorazmernost v ožjem smislu.
ZUreP-2 člen 193, 200, 203. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6, 36/1-7.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - dvofazni postopek - občinska javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi
Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene lokalne javne ceste. V tem delu sklepa je toženka tako ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le - te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2.
ZJC člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 193, 199,199/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
kategorizacija javnih cest - javna cesta - javna korist - razlastitev - pogoji za razlastitev - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane je bila prej javna občinska cesta izvzeta iz kategorizacije. Po presoji sodišča se učinek navedenega Odloka razteza na vse dejanske in potencialne uporabnike ceste, kar kaže na splošnost pravne norme. Odlok ne učinkuje zoper konkretno in individualno določene subjekte, ampak zoper vnaprej nedoločene osebe, ki jih lahko (ne pa nujno) zadeva. Po prvem odstavku 3. člena ZJC so namreč javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Kategorizacija ceste kot javne ceste torej omogoča, da jih lahko vsak, tj. nedoločen krog ljudi, prosto uporablja. Ukinitev kategorizacije pa temu nedoločenemu krogu ljudi to pravico ukinja.
Ukinitev kategorizacije ne more spremeniti pravnega položaja osebe, ki je vložila zahtevo za razlastitev in s tem tudi ne gre za odločitev o njeni pravici ali obveznosti. Poleg tega pa četrti odstavek 199. člena ZUreP-2 določa, da lahko zahtevo za razlastitev poda razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Citirano določilo torej možnosti, da razlastitveni postopek sproži tudi domnevni razlastitveni zavezanec (kar pa ne pomeni že uspeha v tem postopku in s tem pridobitve pravice do odškodnine), ne pogojuje s kategorizacijo objekta kot javne ceste, ampak s tem, da gre za že zgrajene objekte, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, ob upoštevanju pogojev po 192. členu ZUreP-2. Tudi iz tega razloga se zato pravni položaj tožnika zaradi ukinitve kategorizacije ni mogel spremeniti in torej Odlok po vsebini ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali obveznosti.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zavrženje tožbe
Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev predmetnih nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene javne poti. V tem delu sklepa je toženka ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le-te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2, zato v tem delu učinek izreka izpodbijanega sklepa ni nujno zgolj procesni, ampak ima lahko tudi širše materialnopravne učinke. V delu, v katerem izpodbijani akt presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka in naznanila zakonskih posledic takšnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dopustna, ima zato tožnica zoper akt toženke pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - javna korist - izguba gospodarskega pomena
Določbo 19. člena ZJC-B je treba razumeti kot možnost, da občina v predpisanem postopku legalizira nastali protiustavni položaj, ki ga je povzročila z določitvijo tožnikovih nepremičnin za javno cesto. Za pravilno uporabo navedenega člena je treba v postopku ugotoviti, ali je cestni promet po sporni nepremičnini potekal po njej ob uveljavitvi ZJC-B in vložitvi zahteve za razlastitev.
Pri razlagi 99. člena ZUreP-1 je treba izhajati iz vprašanja, ali bi preostale nepremičnine ob razlaščenju izgubile svoj gospodarski pomen, ki je v sedanji rabi teh nepremičnin.
razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - javna cesta - javna korist - pravica do pritožbe - pravica do izjave
V nasprotju z drugostopenjskim organom prvostopenjski organ v svoji odločbi o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del, izdanih na podlagi 201. člena ZUreP-2, še ni odločal o zahtevi za razlastitev. Iz tega razloga tudi drugostopenjski organ ni imel podlage (ne v prvem odstavku 252. člena ZUP, ne v kateri drugi določbi tega zakona), da bi odločil o zahtevi za razlastitev tožnika, pri čemer iz določbe 196. člena ZUreP-2 izhaja, da je bil o razlastitvi pristojen odločati prvostopni organ, drugostopni organ pa v pritožbenem postopku. Na ta način je bila tožniku onemogočena pravica do vložitve pritožbe zoper odločitev o razlastitvi, kot mu jo zagotavlja Ustava RS (25. člen), pa tudi določba ZUP (13. in 229. člen).
Pripravljalna dela (nabor določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, in kolikor so izvršena brez podlage, so nedopustna. Brez podlage pa so, kolikor vsebinski pogoji za razlastitev niso izkazani in preizkušeni ob njihovi dovolitvi.