CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00072531
ZPP člen 14, 219a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zavrnilna kazenska sodba - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo - dokazni standard - pravica stranke do izjave - obrazloženost sodne odločbe - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00073084
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - načelo kontradiktornosti - izčrpanje pravnih sredstev - redno pravno sredstvo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za izvršitev tuje sodne odločbe, je na predlagatelju, zato bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076186
ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. SPZ člen 100, 105, 105/3.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - konkretizacija tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost izreka - izvršljivost izreka - razlaga izreka sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - gradbena dela - sanacija - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - varstvo solastnine - skupni deli stavbe v etažni lastnini - delna ugoditev reviziji
Sodba z nedoločnim (ali premalo določnim) izrekom je obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP šele tedaj, ko tudi sama obrazložitev ne omogoča nedvoumne razjasnitve, kaj je hotelo sodišče izreči.
Izrek, ki toženkam nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja z zazidanjem odprtine v dimovodu, ki sta jo zaprli le z mavčno ploščo, je zadostno opredeljen.
Obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov s hkratno navedbo, da toženki "nista uspeli dokazati nasprotnega", bi bila na mestu samo, če dokazov sploh ne bi predlagali, ali če bi bili njuni predlogi pavšalni, nejasni, ali bi se nanašali na nebistveno ali nepomembno dokazno temo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00072953
SPZ člen 143. ZIZ člen 170, 170/2. ZPP člen 13, 306, 378. ZDen člen 88.
sodna poravnava - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - subjektivne meje pravnomočnosti - intervencijski učinek - prisilna hipoteka - pridobitev lastninske pravice - zavrnitev revizije
Ker tožnica ni stranka sodne poravnave, jo ta v skladu s subjektivnimi mejami pravnomočnosti ne zavezuje. Na njen položaj bi sicer lahko vplivala, če bi kot pravnomočna odločba v svetu prava ustvarilo novo dejstvo, ki učinkuje erga omnes. Ker je bilo pravno razmerje v resnici oblikovano (prenos lastninske pravice) šele s sklenitvijo sodne poravnave (v kateri je prvič vsebovano tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na tožnico), to na predhodno pridobljeno prisilno hipoteko ne more več vplivati. Lastninskopravna razpolaganja ne morejo imeti učinka za nazaj.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 100, 100/1, 100/3, 266, 266/4.
izvršilni postopek - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti
V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom.
Predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073173
ZPP člen 374, 374/2, 374/3, 377. ZZavar-1 člen 302, 302/1, 464, 464-5. ZPIZ-2 člen 340, 340/2, 340/3, 348, 348/3.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - pokojninska družba - kršitev predpisov - odprava kršitev - ukrepi za odpravo kršitev - pokojninska renta - izračun - zmotna uporaba materialnega prava - predmet revizijskega preizkusa - zavrženje dela revizije - delna ugoditev reviziji
Kadar se po prvem odstavku 302. člena ZZavar-1 izreka ukrep oprave oziroma opustitve določenih dejanj, je okvir prostora presoje za izbiro ukrepa z navedeno vsebino s strani AZN očrtan in s tem zamejen s predhodno ugotovljeno kršitvijo, ker morajo (in smejo) biti vsi ukrepi po prvem odstavku 302. člena ZZavar-1 (le) v funkciji odprave kršitve.
Prvi odstavek 302. člena ZZavar-1 je zato treba razlagati na način, da je AZN po zakonu dano pooblastilo za izrek ukrepov za odpravo kršitev zoper subjekt nadzora le, kadar ugotovi kršitev predpisa in kolikor ima izrečeni ukrep lahko pomen odprave predhodno ugotovljene kršitve.
Kadar izrečeni ukrep v odredbi iz 302. člena ZZavar-1 po vsebini odstopa od predhodno ugotovljene kršitve, ni ustrezen za odpravo te kršitve in ne more imeti pomena odprave kršitve. Tak ukrep ne bi temeljil na zakonskem razlogu za ukrepanje in zato ne bi bil sprejet v okviru in na podlagi zakona.
AZN je pri izbiri ukrepov (med drugim) omejena s prisilnimi predpisi, ker je ugovorni razlog po 5. točki 464. člena ZZavar-1 očitek, da je subjektu nadzora naloženo dejanje, katerega izvršitev bi povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Z določbo tretjega odstavka 348. člena ZPIZ-2 se v zakonu vzpostavlja dolžnost in s tem odgovornost za zakonitost in pravilnost izračuna pokojninske rente, ki pripade imetniku pravice do pokojninske rente, za določno in nedvoumno na abstraktni in splošni ravni opredeljen subjekt – tj. za izplačevalca pokojninske rente. Ta določba ima pomen prisilnega predpisa.
Prvi nasprotni udeleženec predlagano delegacijo pristojnosti utemeljuje s tem, da je v tej zadevi vložil predloga zoper sodnico pristojnega sodišča ter odvetnika, nekdanjega sodnika tega sodišča. Vendar kot izhaja iz sklepa pristojnega sodišča II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023, sta bila omenjena predloga izločena iz te nepravdne zadeve in vpisana pod novi opravilni številki, tako da nista predmet odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče pri tem še pojasnjuje, da navedeni odvetnik v tej zadevi tako ni stranka postopka, ampak le pooblaščenec predlagateljice, kar pa zlasti glede na časovno oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot 25 let) in velikost tega sodišča (s kar 37 sodniki je eno največjih sodišč v državi), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00072516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (61. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
ZPP člen 1, 17, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 46, 48. ZODPol člen 101, 101/7, 103, 103/1. ZDR-1 člen 4. Uredba o pomožni policiji (2022) člen 17, 18, 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - neizbrani kandidat - diskriminacija - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP).
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.