TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi, II. točka izreka Sodbe Upravnega sodišča Slovenije I U 1072/2020-20 z dne 7. 6. 2022 se v delu, v katerem je bilo odločeno o tožbi zoper ukrepe, naložene za odpravo ugotovljene kršitve predpisov s strani tožnice, spremeni tako, da se glasi:

"1. Tožbi se ugodi v delu, v katerem izpodbija Odločbo Agencije za zavarovalni nadzor št. ... z dne 2. 7. 2020 glede odločitve o ukrepih za odpravo ugotovljene kršitve predpisov s strani tožnice, navedeni del te odločbe se odpravi in se zadeva vrne v tem obsegu temu organu v nov postopek.

2. V ponovnem postopku mora toženka:

- ukrepe za odpravo ugotovljene kršitve izbrati v okviru prostora presoje, ki je skladen z razlogi te sodbe, in

- ob tem naznaniti, da se zaradi odprave navedenega dela njene Odločbe št. ... z dne 2. 7. 2020 v postopku sodnega varstva z na novo izrečenimi ukrepi nadomeščajo ukrepi iz navedene odločbe."

II. Revizija se v preostalem delu zavrže.

III. Toženka mora tožnici plačati za stroške sodnega postopka na obeh stopnjah v roku 15 dni 3.497,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Kadar se po prvem odstavku 302. člena ZZavar-1 izreka ukrep oprave oziroma opustitve določenih dejanj, je okvir prostora presoje za izbiro ukrepa z navedeno vsebino s strani AZN očrtan in s tem zamejen s predhodno ugotovljeno kršitvijo, ker morajo (in smejo) biti vsi ukrepi po prvem odstavku 302. člena ZZavar-1 (le) v funkciji odprave kršitve.

Prvi odstavek 302. člena ZZavar-1 je zato treba razlagati na način, da je AZN po zakonu dano pooblastilo za izrek ukrepov za odpravo kršitev zoper subjekt nadzora le, kadar ugotovi kršitev predpisa in kolikor ima izrečeni ukrep lahko pomen odprave predhodno ugotovljene kršitve.

Kadar izrečeni ukrep v odredbi iz 302. člena ZZavar-1 po vsebini odstopa od predhodno ugotovljene kršitve, ni ustrezen za odpravo te kršitve in ne more imeti pomena odprave kršitve. Tak ukrep ne bi temeljil na zakonskem razlogu za ukrepanje in zato ne bi bil sprejet v okviru in na podlagi zakona.

AZN je pri izbiri ukrepov (med drugim) omejena s prisilnimi predpisi, ker je ugovorni razlog po 5. točki 464. člena ZZavar-1 očitek, da je subjektu nadzora naloženo dejanje, katerega izvršitev bi povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi.

Z določbo tretjega odstavka 348. člena ZPIZ-2 se v zakonu vzpostavlja dolžnost in s tem odgovornost za zakonitost in pravilnost izračuna pokojninske rente, ki pripade imetniku pravice do pokojninske rente, za določno in nedvoumno na abstraktni in splošni ravni opredeljen subjekt – tj. za izplačevalca pokojninske rente. Ta določba ima pomen prisilnega predpisa.