• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 10
  • >
  • >>
  • 141.
    VSK sklep Cp 1136/2007
    12.2.2008
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003460
    ZZK-1 člen 79, 79/3, 161, 79, 79/3, 161.
    zaznamba spora - klet - vpis v zemljiško knjigo
    Ko nepremičnina (klet) sploh ni vpisana v zemljiški knjigi, zaznamba spora pri tej nepremičnini ni mogoča.

     
  • 142.
    VDSS sklep Pdp 682/2007
    12.2.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006448
    ZDR člen 182, 182/1.
    odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
    Pri presoji elementov odškodninske odgovornost delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda.
  • 143.
    VSK sodba Cp 1299/2007
    12.2.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003195
    ZPP člen 319, 319. ZZK-1 člen 6, 6.
    nevknjižena lastninska pravica - načelo publicitete - subjektivne meje pravnomočnosti
    Zmotno je stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete „močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo“ od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam.

     
  • 144.
    VSK sklep Cp 1003/2007
    12.2.2008
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004236
    SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40.
    vknjižba služnostne pravice na podlagi zasebne listine – presoja pogojev za vpis – vsebina in oblika zemljiškoknjižnega dovolila
    Kadar se vknjižba služnostne pravice predlaga na podlagi zasebne listine, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami listini (pogodbi o služnostni pravici), zato je za dovolitev predlaganega vpisa treba presojati le njegovo vsebino in obliko, ne pa tudi vsebine zasebne listine.
  • 145.
    VSL sklep II Ip 4110/2007
    8.2.2008
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0052679
    ZGD člen 101, 134, 394, 394/1, 394/2, 101, 134, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/1, 425/2, 425/2, 100, 133, 425, 425/1.
    izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra - ustavitev izvršbe - potek enoletnega roka od objave izbrisa - zastaranje terjatev do družbenikov
    Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.

     
  • 146.
    VDSS sodba Psp 477/2007
    7.2.2008
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005645
    ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 118, 118/1, 277, 277/1. ZSDP člen 70.
    družinska pokojnina – šolanje – dolžina študija – podaljšanje pravice – pravna praznina – zakonske zamudne obresti
    Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.
  • 147.
    VSK sklep II Ip 1006/2007
    7.2.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003564
    ZFPPod - B člen 2, 4.
    prekinitev postopka
    V 6. tč. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-19 je Ustavno sodišče odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02).

     
  • 148.
    VSL sklep I Cpg 87/2008
    7.2.2008
    sodne takse
    VSL0055545
    ZST člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 105a, 105a. Sodni red člen 135, 135/1, 135, 135/1.
    sodne takse - elektronsko plačilo sodne takse - originalno potrdilo o plačilu sodne takse
    V primeru elektronskega načina plačila sodne takse stranki ni treba predložiti originalnega potrdila, temveč plačilo takse ugotovi in potrdi uradna oseba pristojnega sodišča.

     
  • 149.
    VSC sodba Cp 709/2007
    7.2.2008
    civilno procesno pravo
    VSC0001933
    ZPP člen 454, 454.
    spor majhne vrednosti
    Sodišče lahko v sporu majhne vrednosti izda odločbo o sporu brez naroka.

     
  • 150.
    VSK sklep Cpg 144/2007
    7.2.2008
    sodne takse
    VSK0003537
    ZST člen 32a, 32a. ZPP člen 180, 180.
    taksni opomin - ustavitev postopka
    V primeru, ko sodišče vlogo šteje za umaknjeno ali jo zavrže, ker taksa ni bila plačana, je glede na določilo 3. odst. 32.a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) stranka dolžna za vlogo plačati le četrtino takse. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.

     
  • 151.
    VSK sklep II Ip 965/2007
    7.2.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003332
    ZIZ člen 23, 23/2, 23, 23/2.
    prenos terjatve - verodostojna listina
    V obravnavanem primeru je upnik predlogu za izvršbo priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (A/2). V njem je poleg upnika naveden tudi dolžnik, znesek, ki ga dolguje ter datum dospelosti oziroma zapadlosti tega zneska v plačilo, listina je overjena s strani odgovorne osebe upnika. Ker torej ta listina formalnemu preizkusu ustreza, bi moralo sodišče prve stopnje na njeni podlagi izdati sklep o izvršbi.

     
  • 152.
    VSC sklep I Ip 73/2008
    7.2.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001952
    ZPPSL člen 104.
    stečaj samostojnega podjetnika - dovolitev izvršbe
    V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.

     
  • 153.
    VDSS sodba Pdp 525/2007
    7.2.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005867
    ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija – obrazložitev odpovedi – presoja sodišča
    Sodišče v sporu v zvezi z zakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja le zakonitost podane odpovedi in ne more samo kvalificirati očitanega ravnanja kot ravnanje z znaki določenega kaznivega dejanja oziroma ne more spremeniti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Tožena stranka, ki je podala odpoved, bi morala v odpovedi izrecno navesti znake konkretnega kaznivega dejanja, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
  • 154.
    VSL sodba I Cpg 28/2007
    7.2.2008
    obligacijsko pravo
    VSL0007693
    ZOR člen 376, 376/1, 387, 376, 376/1, 387. ZZVZZ člen 86, 86.
    odškodninska odgovornost - odškodninski zahtevek zzzs - pripoznava dolga - zastaranje
    Pravica ZZZS zahtevati povrnitev povzročene škode po 86. členu ZZVZZ je originarna pravica ZZZS.

    Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene tanke ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga.

     
  • 155.
    VDS sodba Pdp 710/2008
    7.2.2008
    delovno pravo
    VDS0004128
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1-3, 88/5, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1-3, 88/5.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ponavljanje kršitve - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi
    V primeru, ko gre za trajajočo ali ponavljajočo se kršitev, delodajalec lahko po tem, ko delavca pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, pa ta z isto kršitvijo nadaljuje, pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonito odpove. V tem primeru ne gre za kršitev načela ne bis in idem. Tožena stranka je tožnico opozorila na izpolnjevanje obveznosti, ker do dne, ko je bilo opozorilo dano, ni opravičila izostanka z dela, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa je podala, ker ga ni opravičila niti po izdaji opozorila vse do podaje odpovedi.

    Tožena stranka se je utemeljeno odločila počakati na dokaz - konkretno na odločitev o tožničini pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika - saj je dvomila v obstoj razloga za redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga. To pomeni, da je domnevala, da razlog obstoji, ni pa bila o njem prepričana. V obstoj odpovednega razloga se je prepričala s prejemom odločbe zdravstvene komisije ZZZS; odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je podala pravočasno - v roku 30 dni od prejema navedene odločbe.

     
  • 156.
    VSK sodba Cpg 121/2007
    7.2.2008
    obligacijsko pravo
    VSK0003555
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 101, 101.
    prevzem terjatve - gradbena dela - provizija - novo dejstvo - pobotni ugovor
    Splošni obligacijski predpisi za kršitev pogodbe take sankcije, kot jo uveljavlja v obravnavanem primeru tožena stranka ne predpisujejo, sama pa niti ni trdila, da bi bila ta dogovorjena med njo in odstopnikom terjatve, njeni ugovori, četudi bi držalo, da je odstopnik terjatve kršil njun dogovor z izvajanjem del, ne bi mogli biti relevantni za odločitev.

     
  • 157.
    VSL sklep I Cpg 36/2008
    7.2.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055567
    ZPP člen 240, 249, 249/1, 252, 253. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 47/1, 47/2.
    izvedenec - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
    Ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne določa postavke za dopolnitev izvedenskega mnenja in ker ne gre prezreti, da je sodni izvedenec zavrnil izdelavo izračuna, ki ga je in kot ga je predlagala tožeča stranka, se izkaže kot utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po 1. odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu priznalo nagrado za (manj zahtevno) izvedensko mnenje.

     
  • 158.
    VDSS sodba in sklep Psp 480/2007
    7.2.2008
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005756
    ZDSS-1 člen 63, 63/2, 75.
    socialni spor – upravni postopek – procesna predpostavka
    Ker je tožnica vložila tožbo neposredno na sodišče in ni najprej uveljavljala pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki, je treba tožbo zavreči. Sodno varstvo bi bilo možno šele po zaključenem upravnem postopku.
  • 159.
    VDSS sodba Pdp 510/2007
    7.2.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005866
    ZPPSL člen 8, 8/1, 8/2, 144, 144/3, 160.
    odpravnina – prenehanjem delovnega razmerja zaradi stečaja
    V času uvedbe stečajnega postopka veljavni ZPPSL ni določal, da se odpravnine delavcem zaradi stečajnega postopka štejejo kot strošek stečajnega postopka. To pomeni, da je bilo treba navedene terjatve prijaviti v stečajnem postopku v prekluzivnem zakonskem roku in v primeru prerekanja, kot je bilo v konkretnem primeru, začeti individualni delovni spor. Tožniki bi torej morali v roku 15 dni po vročitvi sklepa o napotitvi na pravdo začeti individualni delovni spor. Ker so tožbo vložili šele po devetih letih, pa bi moralo sodišče prve stopnje njihovo tožbo zavreči.
  • 160.
    VSL sodba I Kp 715/2007
    7.2.2008
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023121
    URS člen 2, 29, 2, 29. ZKP člen 16, 17.
    načelo materialne resnice - odstopanja od načela materialne resnice - zbiranje dokazov - dokazno breme - načelo nepristranskosti - nepristranskost sojenja - pošteno sojenje - načelo enakosti orožij - objektivnost sodišča
    Načelo materialne resnice je urejeno v 17. členu ZKP, smisel te določbe je, da morajo biti dejstva, ki so pravno pomembna, torej bistvena za izdajo sodbe ali druge odločbe v konkretni zadevi v postopku, ugotovljena po resnici in popolnoma. Tudi druga določila v ZKP (2. odstavek 369. člena, 232., 330, 288., 289., 329. člena, 1. odstavek 351. člena, 1. odstavek 289. člena, 4. odstavek 329. člena, 1. odstavek 343. člena, 4. odstavek 639. člena tudi drugi) so namenjena uresničevanju načela iskanja materialne resnice. ZKP pa pozna tudi odstopanja od načela iskanja materialne resnice (2. odstavek 18. člena, 83. člen, 154. člen, 235. člen, 236. člen, 237. člen, 354. člen. 385. člen). V konceptu mešanega kazenskega postopka (kontradiktorni, akuzatorni), kot je sprejet v veljavnem ZKP, je določeno, da je dokazno breme (onus probandi) na tožilcu, subsidiarno pa je tudi sodišče v skladu z instrukcijsko maksimo in načelom iskanja resnice zavezano ugotavljati vsa dejstva, ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Takšno subsidiarnost pa je potrebno razumeti tako, da sodišče ne sme prevzemati vloge, ki je dana tožilcu kot državnemu organu pregona in ki je zavezan k temu, da svoje trditve podpre z dokazi oziroma dokaznimi predlogi, ki jih ocenjuje sodišče (16. člen ZKP). V kolikor bi namreč sodišče samo v celoti zbiralo dokaze za trditve tožilca, navedene v obtožnem aktu, bi prevzelo vlogo, ki sodišču ne gre, in ne bi bilo mogoče več govoriti o nepristranskosti sodišča, s tem pa o poštenem sojenju, kar sta temeljna postulata kazenskega prava. Nepristranskost sodišča je bistvena prvina države (2. člen URS). Nepristranskost pa se lahko doseže s tem, da se sodišče kljub inkvizitornemu načelu ne postavi v vlogo, da samo išče in izvaja ključne dokaze za trditve tožilstva. Kolikor se postavi v to vlogo, krši načelo enakosti orožij v sporu med obdolženim posameznikom in državo, ki jo predstavlja tožilstvo (29. člen URS); ker v konkretnem primeru tožilstvo ni predlagalo ključnih dokazov, ki bi lahko dokazali njegove trditve, jih iz že navedenih razlogov ni bilo dolžno izvesti sodišče, saj bi s tem sledilo tezi tožilstva brez dokazov za njegove trditve. Takšno postopanje bi izključilo objektivnost (nepristranskost) sodišča.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 10
  • >
  • >>