Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke.
nematerialna škoda - odškodnina za telesne bolečine - odmera
Končno se pritožba moti, ko meni, da tožnica, kateri je sodišče priznalo tudi odškodnino po členu 202. ZOR kot zadoščenje v posebnem primeru, ni upravičena še do obravnavanih prisojenih odškodnin iz naslova strahu in psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker te posledice prav tako izvirajo iz poskusa kaznivega dejanja posilstva, zaradi česar se iste okoliščine, ki jih sodišče upošteva kot podlago prisoje odškodnine po členu 202 ZOR, pri omenjenih drugih dveh odškodninah spet ponovno upoštevajo. Pritožniku je treba pojasniti, kot pravilno poudarja tudi tožnica v odgovoru na pritožbo, da se navedene tri odškodnine med seboj ne izključujejo, ker predstavljajo satisfakcijo za različne oblike imaterialne škode, čeprav se v vseh treh primerih ta škoda odraža v določenih oblikah psihičnega trpljenja. Za kaj je tožnica prejela odškodnina iz že obravnavanih dveh naslovov je bilo že pojasnjeno. V zvezi z odškodnino po členu 202 ZOR, ki se v sodni praski ne pojavlja pogosto, pa je potrebno še posebej poudariti, da je predvidena kot zadoščenje v posebnih primerih tako imenovanih moralnih nepremoženjskih škod, torej škod povzročenih v posebej sankcioniranih okoliščinah, kakršno predstavlja tudi obravnavani poskus posilstva nad tožnico. S tem dejanjem je bila napadena pravica spolne nedotakljivosti tožnice in zaradi prepovedanega posega v spolno integriteto prizadeta njena ženska čast, zaradi česar je tako med škodnim dogodkom (dalj časa trajajočim) kot po njem dokazano intenzivno trpela, kot pravilno, v skladu s tožničino izpovedbo in psihiatričnim izvedeniškim mnenjem, ugotavlja prvostopno sodišče, zaradi česar ji pripada še posebna odškodnina po členu 202 ZOR.
Pripada ji torej zaradi nad njo izvršenega posebej zavržnega načina ravnanja, ki je nujno povzročilo psihično trpljenje.
Odškodnina po členu 202 ZOR torej predstavlja odškodnino za psihične bolečine med in po prestanem poskusu posilstva, odškodnina po členu 200 ZOR pa odškodnino zaradi tega, ker so zaradi prestanih in tudi še vedno obstoječih psihičnih bolečin, ki so prešle v motnje duševnega ravnovesja (postravmatski stresni sindrom) njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane. Ker pa je ob približno pol ure trajajočem dogodku posebej pretrpela tudi že opisani strah, ji gre po členu 200 ZOR posebej odškodnina seveda tudi iz tega naslova. Tako se za neutemeljeno izkaže pritožbena trditev, da predstavlja podlago vsem trem obravnavanim oblikam odškodnin, iste dejanske okoliščine oziroma isto trpljenje.
Pritožba pa ima tokrat prav, ko sicer zopet zgolj pavšalno navede, da je odškodnina iz sedaj obravnavanega naslova previsoko prisojena. Po prepričanju pritožbenega sodišča za obravnavani primer pravično denarno satisfakcijo predstavlja znesek 1.500.000,00 SIT, saj ni videti razloga, da bi bila odškodnina iz tega naslova višja kot odškodnina zaradi psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice, ki jih povzročajo tako fizični kot psihični primanjkljaji in katere je povzročil isti škodni dogodek. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je torej v tem delu pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno sodbo tako, da je odškodnino iz obravnavanega naslova znižalo za 500.000,00 SIT in torej znaša 1.500.000,00 SIT (4. točka 373. člena ZPP/77).
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe P. d.o.o. Ljubljana, kot ene od dveh toženih strank. Tak sklep je le deklaratoren in posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP. Ugovor sodne pristojnosti slovenskega sodišča v predmetnem sporu bosta zato lahko pritožnika uveljavljala v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Pristojnost bo sodišče lahko presojalo po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka.
Voznik, ki se je s hitrostjo 83,95 km/h po cesti, na kateri je veljala omejitev hitrosti na 80 km/h, bližal gostilni, za katero je vedel, da ima parkirišče na drugi strani ceste in tožnika videl stati pred njo, je zaradi objektivne odgovornosti, prekoračitve hitrosti in predvidljivosti dogodka v enaki meri odgovoren za prometno nezgodo kot tožnik, ki se je nepremišljeno odločil prečkati cesto v trenutku, ko to glede na oddaljenost in hitrost prihajajočega vozila ni bilo več varno.
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
V primeru poškodbe pri delu je zavarovani delavec upravičen zahtevati, da mu zavarovalnica poleg zavarovalnine iz naslova zavarovanja delodajalčeve odgovornosti, plača tudi zavarovalnino na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, čeprav je plačnik premije delodajalec.
enotni sospornik - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravdni postopek - subjektivna sprememba tožbe
Če so toženci nujni enotni sosporniki in je vložena tožba le proti nekaterim izmed njih, nato pa proti drugim nova tožba, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani. Združitev pravd ima svojo podlago v določbi 313. člena ZPP, ki ne pozna združevanja pravd zaradi odpravljanja procesnih napak, razen, če bi nasprotna stranka dovolila subjektivno spremembo glede pasivne legitimacije napačno vložene tožbe.
Toženec, ki je v Ajdovščini zgradil peščeno teniško igrišče, bi moral v zimskem času poskrbeti za ustrezno zaščito takšnega igrišča glede na običajne vremenske razmere v tem kraju. Zato se ne more oprostiti odškodninske odgovornosti za škodo, do katere je prišlo, ko je zaradi sunkov burje, ki je na trenutke dosegala moč orkanskega vetra, s peščenega igrišča odnašalo pesek na fasado tožnikove hiše. Zaradi znanih vremenskih razmer v kraju, ni šlo za nepredvidljiv dogodek.
Lastnik je dolžan poskrbeti, da njegov pes ne ogroža prometa. Povprečno skrben voznik za psa, ki se prosto giblje v bližini ceste, pričakuje, da je šolan in vajen prometa. Če nenadoma steče na cesto, je za škodo, ki jo povzroči, odgovoren lastnik psa.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.