TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: "Toženec N. F. je dolžan plačati tožnici F. K. znesek 5.269.446,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 5.200.000,00 SIT od 14.9.1998 dalje do plačila in od zneska 69.446,00 SIT od 30.5.1995 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 422.820,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.9.1998 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo." Sicer pa se pritožba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženec je dolžan povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo v znesku 9.614,00 SIT v roku 15 dni pod izvršbo.

 

Končno se pritožba moti, ko meni, da tožnica, kateri je sodišče priznalo tudi odškodnino po členu 202. ZOR kot zadoščenje v posebnem primeru, ni upravičena še do obravnavanih prisojenih odškodnin iz naslova strahu in psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker te posledice prav tako izvirajo iz poskusa kaznivega dejanja posilstva, zaradi česar se iste okoliščine, ki jih sodišče upošteva kot podlago prisoje odškodnine po členu 202 ZOR, pri omenjenih drugih dveh odškodninah spet ponovno upoštevajo. Pritožniku je treba pojasniti, kot pravilno poudarja tudi tožnica v odgovoru na pritožbo, da se navedene tri odškodnine med seboj ne izključujejo, ker predstavljajo satisfakcijo za različne oblike imaterialne škode, čeprav se v vseh treh primerih ta škoda odraža v določenih oblikah psihičnega trpljenja. Za kaj je tožnica prejela odškodnina iz že obravnavanih dveh naslovov je bilo že pojasnjeno. V zvezi z odškodnino po členu 202 ZOR, ki se v sodni praski ne pojavlja pogosto, pa je potrebno še posebej poudariti, da je predvidena kot zadoščenje v posebnih primerih tako imenovanih moralnih nepremoženjskih škod, torej škod povzročenih v posebej sankcioniranih okoliščinah, kakršno predstavlja tudi obravnavani poskus posilstva nad tožnico. S tem dejanjem je bila napadena pravica spolne nedotakljivosti tožnice in zaradi prepovedanega posega v spolno integriteto prizadeta njena ženska čast, zaradi česar je tako med škodnim dogodkom (dalj časa trajajočim) kot po njem dokazano intenzivno trpela, kot pravilno, v skladu s tožničino izpovedbo in psihiatričnim izvedeniškim mnenjem, ugotavlja prvostopno sodišče, zaradi česar ji pripada še posebna odškodnina po členu 202 ZOR.

Pripada ji torej zaradi nad njo izvršenega posebej zavržnega načina ravnanja, ki je nujno povzročilo psihično trpljenje.

Odškodnina po členu 202 ZOR torej predstavlja odškodnino za psihične bolečine med in po prestanem poskusu posilstva, odškodnina po členu 200 ZOR pa odškodnino zaradi tega, ker so zaradi prestanih in tudi še vedno obstoječih psihičnih bolečin, ki so prešle v motnje duševnega ravnovesja (postravmatski stresni sindrom) njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane. Ker pa je ob približno pol ure trajajočem dogodku posebej pretrpela tudi že opisani strah, ji gre po členu 200 ZOR posebej odškodnina seveda tudi iz tega naslova. Tako se za neutemeljeno izkaže pritožbena trditev, da predstavlja podlago vsem trem obravnavanim oblikam odškodnin, iste dejanske okoliščine oziroma isto trpljenje.

Pritožba pa ima tokrat prav, ko sicer zopet zgolj pavšalno navede, da je odškodnina iz sedaj obravnavanega naslova previsoko prisojena. Po prepričanju pritožbenega sodišča za obravnavani primer pravično denarno satisfakcijo predstavlja znesek 1.500.000,00 SIT, saj ni videti razloga, da bi bila odškodnina iz tega naslova višja kot odškodnina zaradi psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice, ki jih povzročajo tako fizični kot psihični primanjkljaji in katere je povzročil isti škodni dogodek. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je torej v tem delu pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno sodbo tako, da je odškodnino iz obravnavanega naslova znižalo za 500.000,00 SIT in torej znaša 1.500.000,00 SIT (4. točka 373. člena ZPP/77).