URS člen 58.. ZVis člen 52, 52/1, 55, 57.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 111, 132.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - izvolitev v naziv redni profesor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da odločba o izvolitvi v naziv pri eni univerzi učinkuje erga omnes na način, da bi visokošolski učitelj imel priznan takšen naziv tudi pri ostalih univerzah. V zakonu ni podlage za takšno stališče, ravno nasprotno, posameznik mora določen naziv visokošolskega učitelja pridobiti pri vsaki od univerz, in sicer v skladu z merili in postopkom, ki veljajo glede na njen statut za to univerzo.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3.
napredovanje v višji plačilni razred - plačilo razlike plače
Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede od zaposlitve ali prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta.
nadurno delo - dodatki k plači - odpoved pravici - pisni sporazum
Zmotno je stališče pritožbe, da tožnik do vtoževanih zneskov ni upravičen že zato, ker je podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Iz tega sporazuma sicer izhaja, "da delavec (tožnik) s podpisom tega sporazuma izjavlja, da s plačilom plače za mesec maj 2014 nima do delodajalca (pravnega prednika tožene stranke) nobene terjatve več" ter da delodajalec "potrjuje, da so z izpolnitvijo določb tega sporazuma poravnane vse njune medsebojne obveznosti''. Vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev, da sta se tožnik in direktor pred prenehanjem delovnega razmerja dogovarjala glede plačila iz naslova opravljenih nadur, da je direktor tožniku obljubil, da bosta to uredila oziroma "poračunala", da je tožnik (ki je bil takrat mlad in neizkušen) verjel besedi direktorja, da bo prejel, kar mu pripada in da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja pripravljen enostransko s strani tožene stranke, pravilno zaključilo, da se tožnik s podpisom sporazuma ni odpovedal plačilu za opravljeno nadurno delo, predvsem ob upoštevanju dejstva, da iz sporazuma izrecno ne izhaja, da se sporna določba glede poravnanih medsebojnih obveznosti nanaša na plačilo nadur. Posledično ni mogoče šteti, da je tožnik s podpisom sporazuma potrdil prejem plačila iz tega naslova.
V skladu z ustaljenim stališčem iz sodne prakse izrecna (pisna) odreditev nadur ni pogoj za priznanje nadurnega dela, temveč v zvezi s tem zadostuje že védenje delodajalca, da mora delavec zaradi zahtevane naloge delo opravljati preko polnega delovnega časa.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni po lastni volji podpisal sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 9. 5. 2019, ker ga je direktor obiskal šele dne 13. 5. 2019, potem ko ga je obvestil o bolniškem staležu in o naslovu, ob tej priliki pa je podpisal prazen list papirja na prigovarjanje direktorja. Da je podpisal le prazen list papirja, je potrdila tudi priča, ki ji je o tem povedal tožnik. Izpovedala pa je tudi, da je direktor prišel takrat, ko je bil tožnik že v bolniškem staležu, 9. 5. 2019 pa je tožnik še delal. Zgolj na podlagi dejstva, da gre za tožnikovo partnerko, še ni mogoče sklepati, da njena izpoved ni verodostojna.
DZ člen 175, 175/5, 184, 184/3, 184/4, 189, 190, 297.. ZIRD člen 50, 50/1, 51, 51/1.
plačilo preživnine za otroka - namestitev otroka v zavod - namestitev otroka v rejniško družino - določitev preživnine za otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - ugotavljanje potreb - oskrbnina - rejnina - upoštevanje otroškega dodatka
Dejstvo, da prvi tožnik ni ves čas v zavodu, bi moralo upoštevati pri ugotavljanju višine stroškov v zvezi z bivanjem v zavodu, ki so kriti z oskrbnino ter ugotoviti, koliko časa (povprečno) v posameznem mesecu (oziroma letu) je prvi tožnik v zavodu in koliko znaša sorazmerni del te oskrbnine (na mesečni ravni).
Rejnina zajema otroški dodatek, plačilo za delo rejniku in materialne stroške (prvi odstavek 50. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti - v nadaljevanju: ZIRD v zvezi prvim odstavkom 51. člena ZIRD). Otroški dodatek ni strošek otroka in se v skladu z novejšo sodno prakso pri določitvi preživnini ne upošteva. Tudi plačila za delo rajniku ni mogoče šteti za del otrokovih (materialnih) potreb, saj gre za strošek, ki je v širšem smislu povezan z zagotavljanjem institucionalne oblike varstva in vzgoje otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 481.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - spor o pristojnosti - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Po določilu 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. ZPP v 30. členu določa, da so v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, za sojenje pristojna Okrajna sodišča. Izjemo predstavljajo gospodarski spori, ki se v vsakem primeru rešujejo pred Okrožnim sodiščem (drugi odstavek 32. člena ZPP).
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - krivdna odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - protipravno ravnanje - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje na delovnem mestu
Tožnica očita toženki, ki je bila njena predpostavljena na kliniki, da jo je trpinčila in šikanozno ravnala proti njej. Ker teh dogodkov ni dokazala, očitki pa se pretežno tudi nanašajo na nadrejene, ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz določbe drugega ostavka 147. člena OZ v zvezi s 7. členom ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035677
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožnica s svojim nestrpnim obnašanjem sama prispevala k slabim odnosom s sodelavci, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa to ne izključuje odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je bila tožnici povzročena z ravnanji trpinčenja na delovnem mestu oziroma z opustitvijo dolžnosti zagotavljanja delovnega okolja, v katerem ne bo izpostavljena trpinčenju s strani predpostavljenih ali sodelavcev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka zaznala slab odnos med tožnico in sodelavkami, pa v zvezi s tem ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov, da bi ta odnos izboljšala, to pa utemeljuje ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela iz tega naslova.
Iz sodne prakse izhaja ustaljeno stališče, da je treba v primeru, ko je v individualnem delovnem sporu ugotovljena kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, prisoditi enotno odškodnino, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera. Posledice trpinčenja na delovnem mestu so namreč praviloma večplastne in prepletene ter segajo od psihosomatskih bolečin do sprememb vedenja, občutka tesnobe, strahu pred nadrejenimi in podobno. Ločevanje teh težav v smislu določbe 179. člena OZ bi bilo zato tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS neprimerno in neživljenjsko.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 123, 123/1. OZ člen 179, 186, 186/1, 186/2.
odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska sodba - temelj odškodninske odgovornosti - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - huda telesna poškodba - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevalec - pomagač
Glede temelja odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja (kar pomeni ugotovitev glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice, glede nastanka prepovedane posledice) in kazenske odgovornosti (to je ugotovitev, da je bil storilec prišteven in da je kriv). To pomeni, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. Zato niso odločilne navedbe pritožbe, da toženec ni bil tisti, ki je neposredno poškodoval tožnika oziroma ni bil prisoten na kraju poškodovanja.
ZSV člen 46.. ZSPJS člen 3a, 3a/10, 8, 8/1, 8/3, 49a.. ZDR-1 člen 44, 202.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 66, 66/1, 66/2.
plačilo razlike plače - prevedba - zastaralni rok - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne ugotovitve, da je tožnica v spornem obdobju opravljala delo višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II, pri kateri je upoštevalo vsebino pogodb o zaposlitvi, izpovedi tožnice in prič, pa tudi dejstvo, ki izhaja iz vsebine izpovedi direktorice toženke, da se delo tožnice, ko je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto socialna oskrbovalka II, ni spremenilo, na podlagi 44. člena ZDR-1 v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je s toženko to novo pogodbo o zaposlitvi sklenila, ko je tožnica pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka na domu, saj izobrazba delavca na presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu ne vpliva oziroma vpliva le na način, da se delavcu prizna razlika v plači do plače, do kakršne bi bil upravičen, če bi zasedal delovno mesto, katerega naloge opravlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta in s tem prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi predstavlja poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri presoji tega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga. Navidezen odpovedni razlog ne more biti niti resen niti utemeljen, odpoved iz takega razloga pa je nezakonita. Izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, pač pa izključitev določene osebe iz drugih (subjektivnih) razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1.. ZBPP člen 46, 46/2.
odškodninski zahtevek - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odločanje po uradni dolžnosti
Ni slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti odločiti o stroških postopka, ki s strani toženke niso bili priglašeni. Drugi odstavek 46. člena ZBPP določa, da pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov po uradni dolžnosti upošteva stroške, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.
V tem postopku nobeni stroški niso bili založeni s strani Republike Slovenije, da bi jih moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, bi pa sodišče prve stopnje moralo odločiti o tistih stroških, ki jih je toženka v postopku priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.. ZPP člen 163, 163/1.
pričnina - povrnitev potnih stroškov
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno in pristojno toženke oprostiti plačila stroškov postopka zgolj zato, ker je imela dodeljeno brezplačno pravno pomoč v drugem sodnem postopku. Toženka bi lahko do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje zahtevala povrnitev stroškov pričnine na podlagi prvega odstavka 163. člena ZPP in bi sodišče prve stopnje (enako kot o ostalih s strani toženke priglašenih stroških postopka) odločalo ob upoštevanju načela uspeha v postopku. Vendar toženka tega ni storila, zato do povrnitve teh stroškov ni bila upravičena.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00035405
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 60, 60/2, 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.
stvarna pristojnost - gradbišče - nesreča pri delu - delodajalec - naročnik in izvajalec
Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Tožnik in drugotožena stranka in tožnik in tretje tožena stranka niso v razmerju delavca in delodajalca. Zato pristojnost po b) točki 5. člena ZDSS-1 ni podana. Stališče, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga delodajalcu, ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na delodajalca v širšem smislu ZVZD, ne daje podlage za zaključek, da je tožnik z drugotoženo in tretjetoženo stranko v razmerju delavca in delodajalca. Vrhovno sodišče je v sklepu opr. št. VIII R 17/2014 izrecno navedlo, da dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
ZPP člen 154, 154/3, 161, 161/1, 161/2. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3.
navadno materialno sosporništvo - stroški postopka - uspeh v postopku - delni uspeh v postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava pravdnih stroškov v stečaju - ugotovitev obstoja terjatve
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženki kot solidarni dolžnici, vendar je bilo ugotovljeno, da solidarna obveznost ni podana. Druga toženka je v večji meri uspela proti tožeči stranki. Med toženkama je precejšnja razlika v deležu spornega predmeta, zato se stroški povrnejo po tem sorazmerju. Strošek plačila sodne takse je nastal pred začetkom stečaja nad drugo toženko, zato bi sodišče znesek lahko le ugotovilo, ne pa naložilo v plačilo.
Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.
ZPP člen 212. ZGD-1 člen 206, 206/1, 206/1-8, 296, 300, 300/1, 300/6.
nasprotni predlog - objava nasprotnega predloga - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - pravica do obveščenosti delničarja - potrebna večina za sprejem sklepa - trditveno breme
Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena ZGD-1 le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja ali nadzora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog (pri odstavek 300. člena ZGD-1). Na skupščini sprejet nasprotni predlog je delničar dal po izteku tega roka. V tem primeru je pravici delničarjev do obveščenosti zadoščeno tako, da se predlog sklepa skupščine obravnava na skupščini sami.
Vsebina tožnikovega nasprotnega predloga po 2. in 3. točki dnevnega reda skupščine je pravno pomembna trditev, ki bi jo moral tožnik zatrjevati.
Napačna navedba o zahtevani večini v sklicu skupščine ne more imeti za posledico neveljavnosti sklepa, če je bil sklep skupščine sprejet na podlagi zakonsko zahtevane večine.
voznik tovornjaka - nadurno delo - odpoved pravici - pisni sporazum
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da je tožbeni zahtevek za plačilo opravljenega nadurnega dela neutemeljen že zato, ker je tožnik podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Iz 3. točke tega sporazuma sicer res izhaja, da "so izpolnjene vse medsebojne obveznosti" ter da "delavec (tožnik) in delodajalec (tožena stranka) nimata več nobenih zahtevkov drug do drugega". Vendar pa pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik sporazuma, ki je napisan v slovenskem jeziku, ni razumel, in da mu ga tožena stranka pred podpisom ni prevedla. Posledično je neutemeljeno pritožbeno navajanje tožene stranke, da so določila sporazuma odražala pravo voljo obeh strank.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - dokazno breme - škodni dogodek
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu s tem, ko je ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo potrditi obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, kar pomeni, da ga je tožnik lažno prikazal. Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zaključiti, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved, kot ji nalaga pravilo o dokaznem bremenu po drugem odstavku 84. člena ZDR-1. Takšen pritožbeni zaključek je napačen. V sferi dokazovanje toženca, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in nosi dokazno breme, je bilo dokazovanje, da je tožnik dne 18. 9. 2017, ko je opravil prijavo škodnega zavarovalnega primera na svojem vozilu, lažno prikazal, da se je škodni dogodek zgodil dne 15. 9. 2017, medtem, ko je v isti prijavi zavarovalnega primera zamolčal škodni dogodek z dne 18. 9. 2017. V pravdnem postopku je toženka (kot delodajalec) postavila takšne trditve in jih dokazovala z dokumentacijo, iz katere nedvomno izhaja, da škodnega dogodka z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel pri prijavi škode prav na navedeni dan. S tem se je dokazno breme prevalilo na tožnika, ki je dokazoval možnost obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v prijavi pri zavarovalnici. Izvedensko mnenje sicer dokazuje, da je tožnikov avtomobil lahko bil poškodovan v dveh dogodkih in da drugega dogodka ni mogoče izključiti, hkrati pa izvedensko mnenje ne potrdi z gotovostjo obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, kot ga je predstavil tožnik. Tožnik torej obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v zavarovalni prijavi dne 18. 9. 2017, po presoji prvostopenjskega sodišča ni dokazal ter posledično ni prevalil dokaznega bremena nazaj na toženko, medtem ko je bilo po presoji prvostopenjskega sodišča nedvomno dokazano, da v prijavi škodnega primera z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel škode, ki je nastala na vozilu prav ta dan. Skladno z navedenim so pritožbene navedbe o nepravilni uporabi pravil o dokaznem bremenu neutemeljene.
Toženka pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ravnala diskriminatorno, kot to neutemeljeno navaja pritožba. V presoji delodajalca je, ali se bo za izredno odpoved odločil ali ne. Zakon mu obveznosti izredne odpovedi ne nalaga. Ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa od delodajalca ni sprejemljivo zahtevati, da tožniku ne sme podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni podal. Ni namreč enakosti v nepravu (VSRS VIII Ips 179/2016, VSRS VIII Ips 117/2017).