brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja strank
Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Glede na to, da je ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila z ugotovitvijo, da tožnica skupaj s hčerko živi na naslovu A. Gre za podatek, ki je razviden tudi iz prošnje za dodelitev BPP, vendar ta podatek ni skladen z resničnim dejanskim stanjem, ki ga je treba, skladno z določbo 8. člena ZUP, v postopku ugotoviti pred izdajo odločbe. Glede na razhajanje med trditvami tožnice (ki jih posredno potrjuje naslov vročanja pisanj) in ugotovitvami tožene stranke, je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka s tem, ko tožnice ni seznanila z navedeno ugotovitvijo ter ji ni dala možnosti, da se o tej ugotovitvi in dokazih izjasni ter predloži nasprotne dokaze.
prošnja za dodelitev BPP - nepopolna prošnja - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je ta ostala nepopolna, zato je ni bilo mogoče obravnavati in jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Na podlagi 27. člena ZZVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki presega znesek 14.042,88 EUR. Sodišče se ne strinja s tožničinimi navedbami, da s spornim premoženjem ne more razpolagati, ker bo o tem odločeno v postopku razveze. Iz prošnje za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za postopek razveze zakonske zveze in ureditev družinskih razmerij do sina ob razvezi, torej se postopek dodelitve BPP ne nanaša na nobeno od situacij, ki jih kot izjeme pri upoštevanju premoženja primeroma navaja ZSVarPre v določbi 27. člena.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil - zavrženje tožbe
Sodišče ne more pritrditi tožnikovemu razlogovanju, ki obstoj javnega interesa v športu ter zagotavljanje sredstev za uresničevanje javnega interesa enači z javnimi pooblastilom v smislu 121. členu Ustave RS, kar seveda nadalje pomeni tudi, da organizacija in vodenje državnega prvenstva ter morebitni spori v tej zvezi ne predstavlja dejavnosti, ki bi se opravljala v okviru javnega pooblastila.
Zaradi širokega polja prostega preudarka javnega partnerja pri izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva je omejen tudi obseg sodne kontrole akta o zaključku postopka izbire. Sodišče presoja le, ali ima akt vse zahtevane sestavine, v okviru te presoje pa lahko ugotavlja tudi, ali so bila pri odločanju upoštevana temeljna načela javno-zasebnega partnerstva.
nepovratna sredstva - podpora za promocijo vina - sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - upravičeni stroški
Tožeča stranka niti ne zanika, da je do nepravilnosti prišlo (da pravna oseba, ki je izdala račun še ni bila vpisana v register; da se račun ne nanaša na dejavnost, ki bi bila izvedena za sporno vinsko leto; da ni dokazan obstoj poslovnega dogodka), vendar se pri tem sklicuje na odgovornost podizvajalcev, s katerimi je sklenila pogodbo o izvajanju promocijskih storitev oziroma trdi, da gre za dokaze, na podlagi katerih je bilo že dokončno odločeno. V zvezi s tem sodišče pritrjuje toženi stranki, da je medsebojno razmerje med tožečo stranko in posameznimi podizvajalci predmet njihovih obligacijsko pravnih dogovorov, ne more pa biti razlog za izključitev odgovornosti tožeče stranke za ugotovljene nepravilnosti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zamudna sodba
Tožnik je za BPP zaprosil v zvezi s pravdnim postopkom, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 2. 2015. Tožnik navedenemu podatku ne oporeka, niti ne navaja, da je bil zoper zamudno sodbo vloženi bodisi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ali morda katero drugo pravno sredstvo, o katerem še ni bilo odločeno. Zato v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh, s tem pa ni podan eden od zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
V konkretnem primeru je za odločitev bistveno, da je bila z ZUP-C črtana določba prvega odstavka 264. člena ZUP, ki je izrecno omogočala, da se upravni postopek iz razlogov po 2. točki 260. člena ZUP obnovi tudi v primeru, da kazenskega postopka ni mogoče izvesti ali če so okoliščine, zaradi katerih postopka ni mogoče začeti.
ZBPP člen 40. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
V situaciji, kot je obravnavana, je za pravilno uporabo odvetniške tarife odločilno procesno dejansko stanje, namreč podatki, katera procesna dejanja so bila že opravljena preden je zadevo prevzel tožnik in katera je opravil tožnik, skupaj z vsebinsko oceno, ali je mogoče šteti, da katero od dejanj, ki jih je opravil tožnik, smiselno zajema tudi dejanja iz tarifne št. 39 in zakaj.
Višina komunalnega prispevka, ki je odvisna od stroškov komunalne opreme, je v različnih položajih različna. Enako velja tudi za možnost občine, da v različnih situacijah na zavezance prevali različen delež skupnih stroškov.
Komunalna oprema v smislu ZPNačrt so „objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja“, zato vlaganje v individualno greznico očitno ne pomeni vlaganja v komunalno opremo v skladu s to zakonsko določbo oziroma ZPNačrt.
gradbeno dovoljenje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnjen predlog za podaljšanje roka
Rok, ki ga organ določi po prvem odstavku 67. člena ZUP, ni namenjen temu, da bi stranka šele v tem roku poskrbela za izpolnjevanje vsebinskih pogojev za izdajo odločbe, ki jo zahteva s svojo vlogo, temveč zgolj predložitvi manjkajoče dokumentacije, s katero dokazuje, da je že ob vložitvi vloge izpolnjevala vse pogoje za izdajo odločbe.
Po drugem odstavku 77. člena ZPNačrt se gradnja komunalne opreme financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov, pri čemer je komunalni prispevek po prvem odstavku 79. člena ZPNačrt plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga občini plača zavezanec. To pomeni, da so po ZPNačrt podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve tako izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 128, 128/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - družinski član slovenskega državljana - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami - pravica do družinskega življenja
Obstoj suma po 2. alineji prvega odstavka 124. člena ZTUj-2 je prvostopenjski organ oprl na več v postopku ugotovljenih okoliščin, in sicer: da je bil tožničin zakonec v Republiki Sloveniji že pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, da je bil obsojen zaradi hujših kaznivih dejanj, saj je bil (sicer z eno sodbo) obsojen zaradi 12 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, storjenih v hudodelski združbi in pri tem upoštevajoč tudi veliko škodljivost drog za zdravje ljudi, torej ni upošteval samo obsodbe za kazniva dejanja, kot to navaja tožba. Na podlagi ocene navedenih okoliščin pa sta oba upravna organa po presoji sodišča utemeljeno sklepala, da tujec tudi v prihodnosti (po prihodu iz zapora) ne bo spremenil svojega načina življenja in tudi v prihodnje ne bo upošteval predpisov slovenskega pravnega reda.
Pravica do zasebnega in družinskega življenja ni absolutna pravica.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za podaljšanje statusa oddal 29. 9. 2017, kar pa ni v 30 dneh pred potekom njegovega statusa, ki mu je potekel 30. 9. 2017. Dodatno sodišče še pojasnjuje, da ker je tožniku subsidiarna zaščita potekla 30. 9. 2017, tožena stranka pa je tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite prejela šele 2. 10. 2017, to pomeni, da na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, tožnik te zaščite ni več imel, ker mu je dva dni pred tem že potekla. O podaljšanju pa ni mogoče odločati, če je ta pravica pred tem že ugasnila.
Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za uvedbo novega postopka. Tožnik je namreč podal vlogo na obrazcu, ki se nanaša na prošnjo za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite, na samem obrazcu pa ni posebej navedel razlogov za podaljšanje oziroma ponovno prošnjo, zato take vloge tožena stranka niti glede na vsebino (ne glede na njeno ime) ne bi mogla obravnavati smiselno kot ponovne prošnje.
ZOZKD člen 2, 7, 8, 10. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - vrste priznane škode - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.