odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen odpovedni razlog – reparacija – odškodnina
Ugotovitev, da je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše, podana iz neutemeljenega razloga, je razlog za odškodninsko odgovornost delodajalca in sicer za povračilo premoženjske škode v višini razlike delavčeve plače med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
pretep – silobran – skupno delovanje več oseb – solidarna odgovornost
Obveznost solidarnih dolžnikov preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Obstoj sodne poravnave med upnikom in enim solidarnim zavezancem ne vpliva na obveznost drugega solidarnega zavezanca.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
invalidnost – zaključeno zdravljenje – kontrolni pregled
Ker pri tožniku kronificirane zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na njegovo delovno zmožnost, trajajo že več let, vprašanja delazmožnosti ni mogoče reševati z odobravanjem bolniškega staleža, temveč mu je treba priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. V primeru, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo (predvideni kontrolni pregledi pri invalidski komisiji), lahko pride tudi do odločitve o spremembi že priznanih pravic.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
Za spor v zvezi s tožnikovo dolžnostjo vrnitve preveč izplačane družinske pokojnine predstavlja spor o prenehanju pravice do družinske pokojnine predhodno vprašanje. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga toženca, da naj postopek vrnitve preplačila prekine, niti se ni odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, niti ni postopkov združilo v skupno obravnavanje, sodba o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062537
ZPP člen 286b, 410, 410/1, 410/2. ZZZDR člen 78.
neformalni razgovor – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – otrokova želja
Sodišče mora otrokova starša seznaniti z bistveno vsebino neformalnega razgovora, to je z otrokovo željo, kateremu izmed njiju naj ga sodišče zaupa v vzgojo in varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062493
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 132.
pozivni postopek – zamudna sodba – nesklepčnost – obstoj škode – nepoplačilo v izvršbi
Tožba je bila nesklepčna, ker ne vsebuje ustreznih navedb glede obstoja škode. Sodišče je kršilo določbe ZPP, ker ni opravilo pozivnega postopka po 318/3 členu ZPP.
trditveno in dokazno breme – račun – dokaz o plačilu
Ker tožeča ni dokazala, da je vtoževane račune dejansko plačala, je njen zahtevek sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Da je tožeča stranka res plačala sporne račune, bi ta lahko dokazovala zgolj s potrdili o plačilu – položnica, blagajniški prejemek, ne pa s samim računom. Sam račun je le osnova oziroma tisti dokument, ki nam pove, koliko smo dolžni plačati komu in v kakšnem roku, ne pa tudi, da smo račun plačali.
Pogoj za uporabo 4. odstavka 186. člena OZ (kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno) ni le povzročitev škode s strani neke izmed dveh ali več določenih oseb, pač pa mora obstajati še nadaljnji pogoj, da so te osebe na nek način med seboj povezane.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem
Kolo z motorjem je v razmerju do osebnega vozila res šibkejše oz. ranljivejše prevozno sredstvo. Vendar iz obširne sodne prakse izhaja, da kolo z motorjem tako po določbah ZVCP-1, kot po dejanski rabi, sodi med motorna vozila. V takšnih primerih pa pride v poštev glede podlage odškodninske odgovornosti uporaba določila 154. člena OZ, ki ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067663
ZMZP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 569, 596/1, 574, 574/2.
uporaba prava – navezna okoliščina najožje koneksnosti – karakteristična izpolnitev – posojilna pogodba – oblika pogodbe – izpolnitveni rok
Pravno podlago za presojo izbire prava v tem sporu predstavlja določba 20. člena ZMZPP, ki določa, da če pogodbeni stranki nista določili, katero pravo se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (navezna okoliščina najožje koneksnosti); šteje pa se, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno (karakteristično) izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja prav te druge okoliščine, s čimer je izločen prvi kriterij – stalnega prebivališča oziroma sedeža pogodbenika s karakteristično izpolnitvijo – dajanjem posojila. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim je pritožbeno sodišče pritrdilo, je bila posojilna pogodba, če že ne tudi sklenjena, pa nedvomno v celoti realizirana v Republiki Sloveniji z izročitvijo posojila našemu državljanu, s stalnim prebivališčem pri nas (lex loci solutionis), ki je tudi denar porabil v Republiki Sloveniji. Karakteristična izpolnitev je bila torej opravljena v naši državi, tožnik, kot prizadeta pogodbena stranka, pa se je odločil, da bo tudi izterjal vračilo posojila pred našim sodiščem, torej v naši državi, in se v odgovoru na revizijo sklicuje na naše pravo (torej je izbral naše pravo) oziroma vsaj ne nasprotuje uporabi našega prava. Razen tega pa gre pri posojilni pogodbi kot dvostranski pogodbi za dvoje karakterističnih izpolnitev oziroma obveznosti, ena bremeni posojilodajalca, ki posojilo da, druga pa bremeni posojilojemnika, ki mora posojilo vrniti. Obe obveznosti pa sta enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge. Razen tega je v teoriji in sodni praksi tudi uveljavljena kot posebna okoliščina – molče izražena volja pogodbenih strank in sicer skozi načelo – qui elegit iudicem elegit ius. Takšna okoliščina pa je v konkretnem primeru izkazana na podlagi dejstva, da je tožnik z vložitvijo tožbe izbral pravo, toženec pa vse do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi izbranemu pravu ni nasprotoval. Več okoliščin torej izkazuje, da razmerje tudi nima pomembnejše zveze z makedonskim pravom, temveč nasprotno z našim pravom.