sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.
Po ODZ in po sodni praksi, ki se je izoblikovala na njegovi podlagi, je darilna pogodba realni kontrakt. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost je vezana na strogo obličnost.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - narava odškodninske obveznosti - valorizacija odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezna zavarovanja v prometu
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo.
Ne drži sicer, da bi bilo potrebno uporabiti 27. člen ZOZP, ki določa, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Omenjena določba je vstopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27.06.2007, uporablja pa se le za nesreče, ki se zgodijo od uveljavitve te novele dalje. Ker se je obravnavana nesreča zgodila pred tem, specialne ureditve ni mogoče uporabiti. Zamudo tožene stranke je potrebno opredeliti glede na določila OZ in izoblikovano sodno prakso. Tako zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje, to je od dne, ko je toženo stranko opomnil na plačilo.
Enako velja tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode (3. točka načelnega pravnega mnenja). Tožnikova terjatev je t. i. nečista odškodninska denarna terjatev, ki se odmerja na dan izdaje sodne odločbe, v zamudo pa je tožena stranka prišla z dnem, ko je tožnik odškodnino zahteval.
Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.
S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 185, 185/5, 191, 191/4.
objektivni razlog za odlog izvršbe – pritožba na ESČP – ustavna pritožba - varščina za udeležbo na javni dražbi – vrnitev varščine – ponudnik na javni dražbi
Pritožba, vložena pred ESČP, ni tisto izredno pravno sredstvo, ki lahko pomeni t.i. objektivni razlog za odlog izvršbe.
ZIZ nikjer ne predvideva, da se ponudnikom, ki se javne dražbe niso udeležili, varščine ne vrne. Besedila petega odstavka 185. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da se varščino vrne le tistim osebam, ki so bile tudi prisotne na javni dražbi. Poleg tega ni mogoče enačiti pravnega položaja ponudnika, ki na javno dražbo ni pristopil, s pravnim položajem ponudnika, ki je na dražbi kupil nepremičnino, svojih obveznosti, ki izvirajo iz tega dejstva, pa ni izpolnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058748
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
poškodba pri delu – ratio legis vzročnost – mera predvidljivosti – naključje – razpravno načelo
Kadar oškodovanec uveljavlja krivdno odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi opustitve ravnanja ter dolžnost tega ravnanja utemeljuje na splošnem pravilu o zagotovitvi varnega delovnega okolja, je odločilno vprašanje, kakšna je bila mera predvidljivosti za nastanek nesrečnega naključja.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
zapuščinski postopek – dedovanje zaščitene kmetije – nujni delež - izplačilo nujnega deleža – izjema od izplačila – nedeljivost zaščitene kmetije
Za dedovanje zaščitenih kmetij velja poseben režim, ki se razlikuje od splošnih pravil ZD, zlasti zaradi izpeljave načela nedeljivosti kmetij. To prihaja do izraza najbolj v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič, in načela, da se dediču zaščitene kmetije omogoči prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine ali premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža (3. odstavek 15. člena ZDKG).
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
sestava sodišča – pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb - pristojnost vpisničarke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – zavrženje predloga za izvršbo
Izpodbijani sklep ni take narave, da bi ga lahko izdala ali sodni referent ali strokovni sodelavec. Lahko bi ga izdal le sodnik. Tako je zaključiti, da sodišče ob izdaji sklepa ni bilo pravilno sestavljeno, saj ga je izdala celo vpisničarka, ki niti po določbi člena 6 ZIZ ni oseba, ki bi lahko samostojno v postopku izvršbe izdajala kakšne sklepe ali vodila postopek. Povedano predstavlja bistveno kršitev določb postopka (po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – pravočasnost predlaganja dokazov
Glede omejitve možnosti navajanja dejstev in dokazov pa v sporih majhne vrednosti veljajo posebne določbe – členi 451 do 453 ZPP. Glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena pritožbeno sodišče ne more upoštevati dokaza, ki ga sicer pravdna stranka mogoče res ni mogla predložiti tekom postopka na prvi stopnji, če v zvezi s tem ni pravočasno podala trditvene podlage, katero bi lahko podala, ker je zanjo, če je resnična, morala vedeti.
nepravdni postopek - določitev in zakoličba mej na nadomestnih nepremičninah - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček
Zahtevek za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah ne more biti predmet tega nepravdnega postopka po 105. do 107. členu ZUreP-1. Razlog za manjšo vrednost preostalih nepremičnin predlagatelja vidita v izgradnji mejnega prehoda, kar pa ne predstavlja razloga za priznanje odškodnine, predvidene v 105. ali 107. členu ZUreP-1. Predmet odškodnine je le tista zmanjšana vrednost preostale nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in zato zaradi njih preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenca dosegla na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, ni škoda, predvidena v ZUreP-1, zato je v tem nepravdnem postopku ni mogoče priznati.
gradbeno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - negatorna tožba
Vprašanje pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem pravice investitorja začeti z gradnjo po Zakonu o graditvi objektov je stvar upravnega postopka in pomembno zaradi zaščite javnopravne sfere, enako kot tudi uporaba 59.a člena Energetskega zakona, ki našteva dokazila, ki dajejo investitorju pravico graditi infrastrukturo državnega pomena in ki določa, da investitor infrastrukture prične z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem. Tožniki pa v obravnavani zadevi uveljavljajo civilnopravno varstvo zaradi posega v svojo lastninsko pravico. Tožena stranka je za poseg imela gradbeno (upravno) dovoljenje. Tožniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da toženki to dovoljenje pravice do posega v njihovo civilnopravno sfero, katere zaščito uveljavljajo v tem sodnem postopku, ne daje.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ugovor
Sledeč opisani temeljni pravni naravi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da dolžnik ni v pravni negotovosti glede obstoja in višine neposredno izvršljive terjatve, glede katere lahko upnik neposredno vloži predlog za izvršbo, je seveda napačno naziranje sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi imel upnik pravico terjati znesek v „domači“ valuti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ko je prišel dolžnik v zamudo s plačilom obveznosti, dogovorjene z valutno klavzulo, sklicujoč se pri tem na določbe 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR oziroma člena 299 ZOR, ter judikate Vrhovnega sodišča RS. Zato ima učinek neposredne izvršljivosti le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati, tako, kot ne more upnik uspešno zahtevati na njegovi podlagi, kot izvršilnem naslovu, neposredne izvršbe za drugačno ali višjo terjatev, kot je določena v neposredno izvršljivem delu notarskega zapisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - prekvalifikacija
Dejstvo, da se tožnik ni prijavil na poziv tožene stranke k usposabljanju, ki je bil podan pol leta pred odpovedjo, ne pomeni, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in da je bila tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta obveznosti, da preveri možnosti za njegovo nadaljnjo zaposlitev.