vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razlogi za zamudo roka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Bolezen staršev in posledično bivanje v tujini, na kar se je tožnik skliceval kot na upravičen razlog za zamudo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nekaj, kar glede na ugotovljene okoliščine - da se na isto sklicuje tožnik oz. njegov zakoniti zastopnik v različnih postopkih že več let, česar v pritožbi ne zanika, ni nepričakovano, nenadno oz. nepredvidljivo. Predvsem pa pritožnik okoliščin, ki jih navaja, ni z ničemer konkretno dokazal.
Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.
Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.
izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - vlaganja v zapustnikovo premoženje - vrednost vlaganj - določitev velikosti deležev
Obračuna dvogeneracijske skupnosti, ki je podlaga zahtevku iz 32. člena ZD, se je treba lotiti na vrednoten in ne na matematičen način. Takšno izhodišče pomeni, da se mora sodišče na objektivna (merljiva) dejstva življenjskega primera opirati s pravo mero. Ta prava mera mora upoštevati, da skupnost ustvari preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče zanesljivo ločiti. Sodišče prve stopnje je pravilno za izhodišče vzelo merljivo vrednost tistih vlaganj, ki utemeljujejo podlago zahtevka ter ob ugotovljeni vrednosti zapustnikovega premoženja določilo delovni alikvotni delež osebe iz 32. člena ZD, tj. delež ob upoštevanju tudi drugih okoliščin (v obravnavanem primeru tožnikovo dodatno delo pri obnovitvenih delih, ki se ne odraža v izračunu izvedenca).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035939
OZ člen 7, 39, 39/2, 39/4, 86, 87, 87/1, 87/2, 91, 92, 190, 191, 193, 299, 299/1, 378, 378/1, 440. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43.
ničnost pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - vrnitveni zahtevek - pravna podlaga pogodbe (kavza) - odsotnost pravne podlage - prodaja tuje stvari - odsvojitev nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnin - pravna zmota - kondikcijski zahtevek - volenti non fit iniuria - dobrovernost - nepoštenost stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pasivna stvarna legitimacija - pravni interes za vodenje postopka - pogodba o preužitku - sklep o dedovanju - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pravica uporabe - ugovor res iudicata
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
Razlog za ničnost prodajne pogodbe ni v tem, da je toženka prodala tujo stvar, temveč v tem, da je bila tožnica v trenutku sklepanja prodajne pogodbe že lastnica predmetne nepremičnine. Kaj sta pravdni stranki glede obstoja kavze mislili oziroma kaj sta vedeli ali bi morali vedeti glede lastništva obravnavane nepremičnine, z vidika ničnosti pogodbe ni odločilno.
odvzem upravičenj za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - analogna uporaba pravil - temeljni namen zakona - osebna družba - kapitalska družba - vodenje poslov in odločanje - odgovornost poslovodstva - stroški odgovora na pritožbo - nepravdni postopek
Institut odvzema upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku, ki izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 je zakonsko predviden in mogoč le za družbe z neomejeno odgovornostjo.
Že temeljno zakonsko razlikovanje med lastnostmi ene in druge oblike gospodarske družbe, ne dovoljuje analogne uporabe zakonskih določb, ki veljajo pri družbi z neomejeno odgovornostjo tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo, ne glede na zatrjevano specifičnost konkretne situacije. Ravnanje, ki ga zasleduje pritožba, bi bilo v nasprotju z osnovnim zakonskim konceptom razlikovanja osebnih in kapitalskih družb.
ZKUASP člen 30, 30/4, 44, 44/7, 44/8. ZASP člen 157, 157/6, 157/7.
priobčevanje komercialnih fonogramov - višina nadomestila - skupni sporazum - pristojnost - veljavnost sporazuma
Pritožbena navedba, da bi za utemeljenost svojega zahtevka tožnik moral izkazati, da je dejansko nakazoval nadomestilo za uporabo fonogramov tujim proizvajalcem fonogramov, ni prepričljiva, saj velja ločenost notranjega razmerja med kolektivno organizacijo in imetniki pravic od zunanjega razmerja z uporabniki. V novejši sodni praksi je zavzeto stališče (glej 8. točko obrazložitve sodbe V Cpg 817/2016 z dne 3. 11. 2016), da je razmerje med kolektivno organizacijo in imetniki pravic notranje razmerje, ki se tiče samo njih in ne uporabnikov. Upoštevaje navedeno, ugovor, ali je tožnik svoje obveznosti do tujih proizvajalcev fonogramov izpolnil, za presojo utemeljenosti njegovega zahtevka ni relevanten.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokove koristi - zavarovanje koristi otrok - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje nad otrokom - nujni ukrep
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda.
izločitev dokazov - zaslišanje obdolženca - zaslišanje priče - obdolženec kot priča v istem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Obdolženec torej lahko izbira, kako se bo zagovarjal oziroma se lahko zagovarja tako, kot presodi, da je zanj v kazenskem postopku najbolj ugodno. Kot priča pa je, kot je že navedeno, dolžan govoriti resnico. Zato je treba v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženec, izločiti iz spisa zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče (Vrhovno sodišče RS Kp 11/2007 z dne 26. 2. 2008). Pritožbeno sodišče pa ob navedenem dodaja še, da bi v primeru, v kolikor bi sodišče uporabilo izpovedbo obdolženca (zoper katerega je kasneje v zvezi z istim kaznivim dejanjem vložena obtožnica), zaslišanega kot priče, navedeno pomenilo zaobit zakona in obdolženčeve ustavne pravice, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe (29. člen Ustave RS).
ZPosS člen 9, 11, 11/1, 11/2. SPZ člen 99. ZPP člen 219b.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov
Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - vpis nepremičnine v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - nedopustnost predmeta izvršbe - skupna lastnina - razdružitev skupnega premoženja - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja
Tožnica je dokazala, da je bila sporna nepremičnina kupljena med trajanjem zakonske zveze s skupnim denarjem obeh zakoncev in da je delež obeh na sporni nepremičnini enak. Dejstvo, da je bila v času trajanja zakonske zveze sklenjena samo pogodba, v kateri je kot kupec nepremičnine naveden le mož, vpis v zemljiško knjigo nanj pa je bil izveden šele po razvezi zakonske zveze, tožnici ne preprečuje, da uveljavlja nedopustnost izvršbe na svojem deležu.
ZPP člen 243, 254, 339, 339/1, 339/2. ZD člen 59, 61, 61/3.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazni standard gotovosti - izvedensko mnenje - zastaralni rok
Četudi bi bilo pritrditi prvotoženki, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje izvedenca tudi v delu, kjer je prekoračil svoja pooblastila oziroma podajal mnenje tudi izven svoje pristojnosti, kršilo določilo 243. člena ZPP, pa takšna kršitev predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ta pa je podana samo v primeru, če je vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izdane sodne odločbe, kar mora pravdna stranka, ki takšno kršitev zatrjuje, tudi izkazati. Pritožba ima sicer prav, da se oporočna sposobnost domneva in da mora biti oporočiteljeva oporočna nesposobnost v času testiranja ugotovljena z gotovostjo, ne drži pa njen pritožbeni očitek, da v tem konkretnem primeru temu dokaznemu standardu ni bilo zadoščeno. Dokazni standard t.i. gotovosti za odločitev v pravdnem postopku se v skladu s sodno prakso udejanja s t.i. prepričanjem. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve in zaključke v točki 41. obrazložitve izpodbijane sodbe tudi pravilno zaključilo, da je prvotoženka v smislu navedenega zakonskega določila nepoštena oseba in da se zato v tem primeru uporabi 20-letni zastaralni rok. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bil pokojni v času sestave oporoke dementen z ugotovljeno vsestransko dezorientiranostjo, da se ni zavedal dogajanja okoli sebe in da je sestava oporoke zanj prestavljala obremenjujočo situacijo, kjer je bilo njegovo funkcioniranje še toliko bolj oteženo, da se ob sestavi oporoke ni zavedal pravnih posledic podpisane oporoke, torej da podpisuje oporoko, s katero svojo celotno premoženje zapušča prvotoženki pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 59. člena ZD, nadalje še pravilno zaključilo, da pokojni ob sestavi oporoke z dne 14. 7. 2000 ni bil oporočno sposoben in je posledično zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za razveljavitev oporoke
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Zaposlitve tožnika pri toženi stranki preko študentskega servisa ni mogoče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila, saj je pod pojmom "trajanje delavčeve zaposlitve" kot kriterijem za določitev povračila po višini po drugem odstavku 118. člena ZDR-1 nedvomno mogoče razumeti le zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi začasnega dela na drugih podlagah.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - predlog upravitelja za prodajo premoženja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - test sorazmernosti - vrednost premoženja - višina dolga - sprememba sklepa
V postopku osebnega stečaja dolžnikom ni mogoče v naprej odreči možnosti zaščite njihovega premoženja. V stečajnem postopku o prodaji premoženja odloča sodišče na predlog upravitelja. V vsakem konkretnem primeru mora sodišče ugotoviti vse pomembne okoliščine za presojo utemeljenosti predloga. Poleg tega pa mora v primeru, kadar so dolžniku v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, sodišče pri nadaljnji unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso zaradi razdelitve upnikom, ugotoviti tudi dejstva, ki so pomembna za presojo sorazmernosti posega prodaje dolžnikovega doma z legitimnim ciljem poplačila upnikov. Če je vrednost premoženja večja od višine neplačanega dolga, mora odločitev o prodaji takega premoženja vsebovati test sorazmernosti, ki ga v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni opravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00033744
ZPP člen 7, 212, 216. OZ člen 132.
premoženjska škoda - višina premoženjske škode - ugotavljanje višine škode - nezadostne trditve o višini škode - zadostna trditvena podlaga - obstoj škode - višina odškodnine - uničenje nepremičnine - požar - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - prosti preudarek - odškodninska odgovornost - odškodnina za uničenje stvari - običajna skrbnost - običajna skrbnost povprečnega človeka - prosti preudarek sodišča
Ko gre za vprašanje sklepčnosti, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka, se je vselej mogoče vprašati, ali tožbene trditve ne omogočajo, da sodišče tožniku prisodi vsaj nekaj od tistega, kar zahteva. Delna ugoditev in delna zavrnitev tožbenega zahtevka je tako lahko posledica (delnega) dokaznega postopka, lahko pa tudi preskope trditvene podlage v delu, ki se nanaša na višino terjatve.
ZSReg člen 9, 9/1, 17, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6, 481.
stvarni vložek - prenos poslovnega deleža družbenika - razpolaganje s stvarnimi vložki - predlog za vpis v sodni register - vročitev predloga subjektu vpisa
Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.
vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034421
ZDR člen 33, 184.. ZDR-1 člen 35.. ZVZD člen 5.. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - renta - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo za odločitev bistveno dejstvo, da tožnik, ki je bil o tem poučen v okviru teoretičnega in praktičnega usposabljanja, v košari ni bil pripet, čeprav je imel zagotovljen varnostni pas s pozicijsko zanko, ki je omogočal vpetje, v košari pa sta bili v ta namen dve ušesi. Če bi bil pripet, do poškodb, ki jih je utrpel v škodnem dogodku, ne bi prišlo. Ta dejstva so ob sicer ugotovljeni objektivni odgovornosti prvo toženke na podlagi 149. in 150. člena OZ v zvezi s 184. členom ZDR vodila do presoje o podanem soprispevku tožnika k nastali škodi.
V delovnem razmerju je le primarno delodajalec tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, kot je jasno razvidno iz 5. člena ZVZD, poleg tega je ob ugotovljeni objektivni odgovornosti oprostitvene razloge obravnavati kot izjeme. Na podlagi takšnega izhodišča je v konkretnem primeru ocenjen delež soprispevka tožnika v višini 60 %, torej večji kot je odgovornost toženk, nepravilen, pravilno je njegov soprispevek oceniti v višini 50 %.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031674
ZIKS-1 člen 83, 83/1. ZKP člen 213d. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 69, 69/2.
izvrševanje pripora - zahteva za sodno varstvo - upravičenec - obsojenec - obtoženec
Zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZIKS-1 lahko vloži le obsojenec, ne pa tudi priprti obtoženec. Zanj varstvo njegovih pravic med izvrševanjem pripora ureja Pravilnik o izvrševanju pripora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031711
OZ člen 247, 250.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - dolžnikova odgovornost - dolžnikova odgovornost za zamudo - dokazna ocena
Ob ugotovitvi, da je do zamude pri zaključku doktorskega študija mladega raziskovalca prišlo zaradi objektivnih zadržkov, za katere toženki ni mogoče pripisati odgovornosti, je pravilna odločitev sodišča, da tožbeni zahtevek tožnice na plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5, 103/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 208.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - pravica do spoštovanja doma - poseg v ustavno pravico - narava kršitve - uporaba stanovanja - način uporabe stvari - uživanje lastnine - delni odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - vznemirjanje lastnikov stanovanj - protipravno vznemirjanje - nedopustno ravnanje - prevzem tveganja škodljive posledice z neprimernim obnašanjem v družbi - nesprejemljivost najemnega razmerja - kolizija interesov - tehtanje pravic v koliziji - opomin na kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja
Delni odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oseba popolnoma nerazsodna, torej nesposobna razumeti kakšen pomen imajo njena ravnanja in nesposobna ravnati skladno s tako oblikovano voljo. V konkretnem primeru se razumevanje pomena dejanj in njegovih posledic ne nanaša na področja, na katerih je toženka omejeno poslovno sposobna, ampak na osnovna pravila sobivanja v večstanovanjskem objektu in posledice kršitve teh pravil.
V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved najemne pogodbe določa SZ-1 v 5. točki prvega odstavka 103. člena v zvezi z 3. odstavkom istega člena.
Sodišče je tehtalo sorazmernost posega v toženkino pravico do spoštovanja doma, do katerega je prišlo z odločitvijo o odpovedi najemne pogodbe in naložitvijo izselitve, upoštevajoč pri tem okvire, ki jih je začrtalo Ustavno sodišče RS z odločbo Up-619/17.
Sodišče je pri zaključku, da je v konkretnem primeru odpoved in izselitev toženke nujna, poudarilo, da je šlo s strani toženke za kontinuirane, pogoste in skrajno ekscesne kršitve mirnega sosedskega sobivanja; da krivdni odpovedni razlog v času sojenja še obstaja; in da pravica toženke ni v koliziji s premoženjskimi interesi in upravičenji države oziroma paradržavnega sklada (ki se jim po mnenju pritožbenega sodišča praviloma prizna manjšo težo), ampak s pravicami ostalih stanovalcev, ki imajo (enako kot toženka) pravico do mirnega življenja v svojem domu in pravico, da svojo lastnino uživajo nemoteno v skladu z načeli sosedskega prava. Slednji zato toženkinih ravnanj, ki glede na težo, pogostnost in intenzivnost odstopajo od vseh obče uveljavljenih pravil medsosedskega obnašanja, niso dolžni trpeti.