DZ je včeraj med drugim obravnaval zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra. Prvotni predlog je pripravil državni svet, a je odbor DZ sprejel dopolnila koalicije k 21 od 25 členov ter tudi spremenil naslov zakona. Časovno obdobje, na katero se nanaša zakon, ni več od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, ampak do 15. 1. 2008. Glede na prvotni predlog je med drugim tudi omejena možnost zahtevanja odškodnine in s tem skupni znesek, ki bi lahko bremenil državo, s 300 do 400 milijonov na do 45 milijonov evrov.(več)

DZ opravil drugo branje zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona
Poslanci so včeraj opravili drugo branje predloga zakona o urejanju prostora, ki ga je v obravnavo vložila vlada. Ključne spremembe, ki jih prinaša, so na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike. Drugo branje pa je prestal tudi predlog novega gradbenega zakona, ki med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Glasovanje je predvideno za danes.(več)

Ministrstvo zagotavlja, da je samo spisalo gradbeni zakon
Ministrstvo za okolje in prostor je samo spisalo predlog zakona o gradbeništvu, so zatrdili na ministrstvu in zanikali poročanje medijev, da je zakon pisala odvetniška družba Neffat, ki v črnograditeljski zgodbi zastopa poslanca DeSUS Branka Simonoviča. Odločno so tudi zanikali, da je zakon pisan "na roko" kateremukoli posamezniku.(več)

DZ končal obravnavo proračunskih dokumentov
DZ se je včeraj seznanil še s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter višina letnega dodatka upokojencem. S tem je DZ končal obravnavo proračunskih dokumentov, glasovanje pa je napovedano za danes.(več)

Vlada in sindikati javnega sektorja znova na pogajanjih
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se včeraj prek spleta sestali na pogajanjih. V sindikatih so med drugim pričakovali pojasnila, tako glede pogovorov, ki so oz. še potekajo s posameznimi resorji, kot glede informacij o načrtovanem dvigu funkcionarskih plač. Na dnevnem redu pa je bil tudi predlog drugačne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah.(več)

Kustec jutri na zagovor pred poslanci, interpelacija tudi v drugo najverjetneje ne bo uspela
DZ bo jutri odločal o interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov poslancev, vlagateljice pa jih imajo skupaj le 43, zato je, kot kaže, uspeh že druge interpelacije zoper ministrico malo verjeten.(več)

ZSSS se je zaradi neurejenega postopka za prijavo poklicnih boleznih obrnila na ILO
ZSSS je proti državi vložila pritožbo na ILO zaradi kršitve 11. člena konvencije o varstvu pri delu, ki govori o pravici do varnosti in zdravja pri delu. Ni namreč sprejela ustreznega predpisa, po katerem bi bilo mogoče prijavljati veliko večino poklicnih bolezni. Njihovo preprečevanje je zato neučinkovito in nesistematično, so navedli.(več)

ZZZS opozarja na pomanjkljivosti predloga o dolgotrajni oskrbi in predlaga več rešitev
Upravni odbor ZZZS je včeraj obravnaval dodatno stališče in predlog dopolnil k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je tik pred drugo obravnavno v DZ. Ocenjujejo, da je predlagana časovnica uvedbe zakona nerealna, vsebina pravic iz dolgotrajne oskrbe ni znana, predvsem pa ni jasen vir financiranja. Predloge rešitev so že posredovali v DZ.(več)

Evropska komisija predlaga strožja pravila glede izvoza odpadkov
Evropska komisija je predstavila nova pravila za olajšanje pošiljanja odpadkov znotraj EU, s čimer želi spodbuditi krožno gospodarstvo in preprečiti izvažanje nezakonitih odpadkov v tretje države. Izvoz odpadkov v države nečlanice OECD bo omejen in dovoljen le, če bodo ciljne države zagotovile trajnostno ravnanje z njimi.(več)

Bruselj s predlogi za zajezitev krčenja gozdov in boljšo zaščito tal
Evropska komisija je predstavila tudi zakonodajni predlog za omejitev krčenja gozdov. V skladu z novimi pravili naj bi zagotovili, da proizvodi, ki se uporabljajo na trgu EU, denimo iz soje ali palmovega olja, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Predlaga tudi novo strategijo za tla s konkretnimi ukrepi za varstvo in obnovo tal.(več)