STA novice / Poslanci glede predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb deljeni

Kot je na današnji seji DZ pojasnil državni svetnik Mitja Gorenšček vloženi amandmaji zasledujejo isti cilj, kot začetni predlog zakona in omogočajo sanacijo škode, ki je bila povzročena zaradi zakonske domneve, da so družbeniki prevzeli obveznosti izbrisanih kapitalskih družb.

Državni svet želi s predlogom zakona rešiti problematiko družbenikov družb, ki so bile na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 izbrisane po uradni dolžnosti, pri čemer so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarnostno odgovornost za njihove obveznosti.

Država je iz sodnega registra izbrisala več kot med 17.000 in 25.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za nedelujoča, je na seji dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.

Glede na prvotni predlog je med drugim omejena možnost zahtevanja odškodnine in s tem tudi skupni znesek, ki bi lahko bremenil državo, s 300 do 400 milijonov na do 45 milijonov evrov. Časovno obdobje, na katero se nanaša zakon, ni več od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, ampak od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008.

V poslanskih skupinah koalicije so predlogu zakona napovedali podporo. "Predlog namreč izhaja iz ugotovitve, da obstaja odgovornost države in priznava odškodnino tako družbenikom izbrisanih družb kot tudi upnikov v delu v katerem še niso bili poplačani," je ocenil poslanec Franc Breznik (SDS).

Podporo so napovedali tudi v opozicijski SD, ker po besedah poslanca Soniboja Knežaka "predlog zakona vsaj deloma blaži krivice, ki jih je povzročil prehod v kapitalizem".

Predloga po drugi strani ne bodo podprli v Levici. Poslanec Boštjan Koražija je izpostavil, da je pri izbrisu težko govoriti o krivici, saj je šlo za izbris "zombi" podjetij, ki so imeli blokirane račune, visoke dolgove ali pa celo nič zaposlenih. O krivičnosti izbrisa je mogoče govoriti v primerih, ko je šlo za prenos obveznosti na družbenike, ki na poslovanje družb niso imeli vpliva, a je bila ta krivica odpravljena že z odločbo ustavnega sodišča, ki je določilo, da so zgolj aktivni družbeniki odgovorni za obveznosti izbrisanih družb.

Nasprotovanje predlogu sta izrazila tudi Marko Bandelli iz poslanske skupine SAB in Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS. Opozorila sta na nejasnost finančnih posledic predlaganega zakona na državni proračun.

Na slednje je opozoril tudi nepovezani poslanec Jurij Lep, a kot je dejal, bodo nepovezani poslanci glasovali različno. Dušan Šiško (SNS) je izpostavil, da je šlo z izbrisom za sistemsko korupcijo, pri tem pa zagotovil, da bodo v SNS še naprej opozarjali na sistemsko korupcijo na najvišjem nivoju, tudi če jih bodo poskušali utišati.