Portal TFL

STA novice / Ob proračunu za 2027 vprašanja o varčevanju in očitki prejšnji vladi

sreda, 18.11.2026

Ljubljana, 18. novembra (STA) - Razpravo o predlogu sprememb proračuna za 2027 v DZ so zaznamovali očitki glede ravnanja z javnimi financami. Opozicija je opozarjala na predvidene nižje izdatke za socialne transferje in učinke interventnega zakona ter posledično varčevanje. Koalicija je proračun branila in prejšnji vladi očitala, da je treba reševati stanje zaradi njenih ukrepov.

DZ danes po predstavitvi stališč glede predlogov proračunov za prihodnji dve leti nadaljuje razpravo o predlogih za posamezni leti.

Glede predloga proračuna za leto 2027 je Alenka Bratušek (Svoboda) opozorila, da je predvideno znižane izdatkov resorja demografije in družine, med drugim za porodniška nadomestila, otroške dodatke in štipendije. Rezultat je po njenem mnenju lahko le to, da se bodo spremenili pogoji za pravico do izplačil ali pa bodo ta nižja. Finančno ministrstvo zagotavlja le, da bo vse izplačano, ne pove pa, kako bo to izvedeno, je poudarila in dodala, da dodatni denar za orožje pa ni vprašljiv. Poslanci Svobode so med drugim očitali tudi zmanjševanje sredstev za šolstvo in znanost.

Bratušek je spomnila na napoved Evropske komisije, da bo ob uveljavitvi interventnega zakona javnofinančni primanjkljaj v 2027 porasel na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ter da je finančni minister za primer uveljavitve tega zakona napovedal rebalans z znižanjem izdatkov. "Če zakonu ne boste rekli ZUJF, se bo pa imenoval zakon za znižanje izdatkov," poslanka pričakuje varčevalne ukrepe za pokritje domnevno 1,2-milijardne luknje ob potrditvi zakona. "Dokument, ki ga sprejemate, je torej vreden točno nič," je povzela.

Tudi Vladimir Šega (Levica) je opozoril, da ne dobijo odgovora, na kakšen način bo ob nižjih predvidenih izdatkih vse plačano enako kot doslej, ter izpostavil je, da v proračunu še ni upoštevanega učinka interventnega zakona. Pozval je, naj se uporabi enake vatle za vse, ne pa da se jemlje le tistim, ki potrebujejo pomoč, tistim z najvišjimi plačami pa se s socialno kapico namenja dodatnih nekaj 100 milijonov evrov.

Darko Ratajc (SD) je ocenil, da je s proračunoma za 2027 in 2028 začrtana smer neoliberalizma z nizkimi davki, deregulacijo družbe, vitko državo ter nesocialno in nesolidarno družbo. Opozoril je, da ni odgovorov na vprašanja o pokrivanju manka v proračunu in tudi posledic interventnega zakona.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je o napovedi Evropske komisije glede primanjkljaja dejala, da je pripravljena ob predpostavki potrditve zakona o interventnih ukrepih za razvoj in na podlagi statične ocene, ter potrdila, da bo v primeru potrditve tega zakona pripravljen rebalans.

Zagotovila je, da bodo vse štipendije in druge pravice izplačani, kot morajo biti. Vlada ne misli, da se vsevprek goljufa pri socialnih transferjih, se bo pa s povezavami evidenc preverjalo morebitno prikrivanje premoženja in navidezno prijavo prebivališča, je odgovorila na očitek, da se 330 milijonov evrov ne bo dalo prihraniti z boljšim nadzorom.

Investicije v zdravstvu so predvidene iz zbranih sredstev v posebnem skladu, ne z novim zadolževanjem, podobno so na štipendijskem skladu zbrana določena sredstva, ki naj bi se z več zbranimi prispevki zaradi gospodarske rasti povečala, po potrebi pa jih bo dopolnil proračun s prerazporeditvami, je dejala Šteblaj.

Koalicija je zagovarjala proračun in zavračala očitke. Rado Gladek (SDS) je dejal, da sedanja vlada rešuje težave, ki jih je zakuhala prejšnja, ko je med drugim ob koncu mandata sprejela ukrepe, ki niso bili zajeti v proračunu, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet. Poudaril je, da opozicija laže in straši, med drugim glede rezov v socialne izdatke, in ji očital dvoličnost, saj predlaga spremembe pri dohodnini, ki jih je sama ukinila in bi prinesle 800 milijonov evrov manka, za katerega tudi (tako kot opozicija očita zakonu o interventnih ukrepih za razvoj) ni jasno, kako bi ga pokrili.

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je menil, da bodo prihranek prinesle racionalizacija javnega sektorja in digitalizacija sistemov ter odprava podvojenih postopkov in pravic, poleg tega bodo potrebe po izplačevanju socialnih transferjev manjše zaradi nadaljevanja plačne reforme in izplačila božičnice. Poudaril je, da proračun zagotavlja investicije, ki bodo zagotovile nadaljnjo gospodarsko rast, vložena sredstva pa se prek boljšega delovanja gospodarstva in zagotavljanja dela ljudem vračajo v proračun. Poslanec je bil zadovoljen, da se povečujejo sredstva za občine, si je pa želel, da bi se še bolj, ker da občine sredstva porabljajo zelo racionalno in jih vlagajo v projekte, ki jih ljudje najbolj potrebujejo.