DZ je sklenil osemurno razpravo o predlogih ukrepov na gospodarskem področju, zapisanih v koalicijski pogodbi. V tej je dogovorjena vrsta ukrepov, ki lahko pomenijo neposredno finančno obremenitev za podjetnike, je razloge za sklic izredne seje pojasnila Suzana Lep Šimenko (SDS). Robert Pavšič (LMŠ) je pobudnikom izredne seje očital napačno interpretacijo koalicijske pogodbe. Vlada sprememb ne napoveduje prej kot leta 2020, a jih brez dialoga ne bo sprejemala. Seja se je končala brez glasovanja o sklepih, saj je te zavrnil že matični odbor.

V CSD si želijo več kadra
Po novi organizacijski strukturi centrov za socialno delo (CSD), ki bo začela veljati 1. oktobra, se bo 62 dosedanjih centrov spojilo v 16 območnih, dosedanji pa bodo postali njihove enote. Marjana Bravc in Irena Kralj, ki bosta vodili centra v Mariboru in Novem mestu, ne pričakujeta večjih težav, želita pa si več kadra. Bravčeva meni, da nova ureditev prinaša več racionalnosti pri delu centrov. S poslovnimi zadevami se bo zdaj ukvarjalo le 16 direktorjev območnih centrov, medtem ko je bila to do zdaj naloga kar 62 direktorjev centrov. Tudi z računovodstvom se ne bo treba ukvarjati 62 centrom, je ilustrirala.

Zavarovalnice pripravljene na evropsko direktivo
Zavarovalnice so na evropsko direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, ki se bo začela uporabljati z oktobrom, pripravljene. Direktiva prinaša večjo zaščito potrošnikov, njen namen pa je tudi povečanje zaupanja v zavarovalni sektor. Tako sta na novinarski konferenci poudarila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger in v. d. direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej. Povedala sta, da je predlog novele zakona o zavarovalništvu, ki povzema direktivo, že bil v DZ v prejšnjem sklicu. Oba upata, da bo predlog sedaj, glede na to, da je bil usklajen praktično z vsemi deležniki, sprejet čim prej.

Jankovič in osem drugih na zatožno klop
Obtožnica zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića in osem soobtoženih v zadevi Stožice je pravnomočna. Tožilstvo je obtožnico šest let po prvih hišnih preiskavah vložilo 18. maja letos. Obdolženi so nanjo sicer vložili ugovore, vendar jih je sodišče zavrnilo. Obtožnica očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufijo na škodo EU, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Poleg Jankovića naj bi tožilstvo ovadilo še nekdanjega obrambnega ministra Romana Jakića, kot nekdanjega direktorja Zavoda Tivoli, Uroša Ogrina in Zlatka Srako iz podjetja Gradis-Energoplan, ter nekdanjega direktorja Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Sama Lozeja.

Računsko sodišče brez revizijskih dokazov
Računsko sodišče je zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrnilo izrek mnenja o zbirni bilanci stanja državnega proračuna ob koncu lanskega leta. Od vlade in nekaterih ministrstev je zahtevalo predložitev odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi in podalo priporočila za izboljšanje priprave te bilance. V reviziji ni bilo mogoče pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in kratkoročnih terjatev do kupcev, so sporočili z računskega sodišča. Ugotovitve so tako podobne kot v lanski reviziji.

Avstrijci kanijo še nadzirati mejo
Avstrijska vlada namerava ohraniti nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko, je danes v parlamentu na Dunaju povedal notranji minister Herbert Kickl. To bo v naslednjih tednih v pismu sporočil tudi Evropski komisiji, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedal Kickl. Avstrija je nadzor na notranjih mejah s Slovenijo in Madžarsko vzpostavila sredi migrantske krize leta 2015 in ga v nasprotju z veljavno schengensko zakonodajo - pa tudi ob nasprotovanju Slovenije, ker da ta nadzor ni potreben - vseskozi podaljšuje za novo polletno obdobje. Ob Avstriji nadzor na notranjih mejah schengenskega območja izvajajo še Švedska, Danska, Nemčija in Francija ter nečlanica EU Norveška. (TFL)