STA novice / Avstrijska vlada bi še nadaljevala nadzor na mejah

Avstrija je nadzor na notranjih mejah s Slovenijo in Madžarsko vzpostavila sredi migrantske krize leta 2015 in ga v nasprotju z veljavno schengensko zakonodajo - pa tudi ob nasprotovanju Slovenije, ker da ta nadzor ni potreben - vseskozi podaljšuje za novo polletno obdobje. Zadnje podaljšanje bi se sicer izteklo 11. novembra.

Ob Avstriji nadzor na notranjih mejah schengenskega območja izvajajo še Švedska, Danska, Nemčija in Francija ter nečlanica EU Norveška. Države izvajanje nadzora utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker da zunanje meje EU oz. schengenskega območja niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi migracijami.

To je v utemeljitvi podaljšanja nadzora na avstrijski meji s Slovenijo in Madžarsko izpostavil tudi Kickl, ki prihaja iz vrst skrajno desnih avstrijskih svobodnjakov (FPÖ). "Izvajanje nadzora na meji je nujno potrebno za varnost Avstrijcev," je dejal in dodal, da "smo še svetlobna leta od urejenega stanja". Dodal je še, da "le sanjači verjamejo", da je begunska kriza dejansko mimo.

Tudi predstavnik koalicijske avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Werner Amon je v parlamentu dejal, da Avstrija še naprej rabi nadzor na zunanjih mejah. To je obžalovanja vredno, a nujno, je dejal.

Problem z nezakonitimi migracijami je po Amonovih besedah sicer rešljiv le na evropski ravni. Dokler ne bo učinkovitega nadzora na zunanjih mejah, pa je treba meje nadzirati tudi na nacionalni ravni, je še izjavil.

V opoziciji so sicer precej kritični do načrtov vladne koalicije. Predstavnik socialdemokratov (SPÖ) Jörg Leichtfried je koaliciji očital, da zelo veliko govori, malo pa naredi. Veliko je govora o pospešitvi azilnih postopkov, vzpostavljanju bolj poštenih kvot porazdelitve beguncev v Evropi ali pa o sklepanju sporazumov o vračanju, vendar nič od tega še ni narejenega, je po poročanju APA poudaril Leichtfried.