Dnevne zakonodajne novosti / 31. januar 2019
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 2 pravna akta
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 18/2025 z dne 21.3.2025
TEMA DNEVA
Napoved zmanjšanja števila predpisov
Tema dneva

Minister za javno upravo Rudi Medved je na srečanju Združenja direktorjev občinskih uprav v Velenju napovedal zmanjšanje števila predpisov. V ta namen ministrstvo že pripravlja akcijski načrt, saj imamo v Sloveniji več kot 20.000 različnih predpisov. Nekateri predpisi izhajajo še iz nekdanje skupne države, je opozoril Medved. Dejal je, da je treba nekatere postopke v občinskih upravah poenostaviti, treba je tudi spisati dobro zakonodajo. "Trenutno občine lahko izdajo 1300 podzakonskih aktov, to je pa preveč," ocenjuje minister.

Preiskovalna komisija za DUTB
DZ je odredil ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preiskovala delovanje DUTB. Predlog za to je podala NSi, podprle pa so ga vse parlamentarne stranke. Po mnenju vseh je treba preiskati domnevno sporen prenos slabih terjatev z bank na DUTB ter domnevno sporno ravnanje, delovanje in poslovanje t. i. slabe banke. "Skoraj vsak dan smo v Družbi za upravljanje terjatev bank priča aferam v zvezi z upravljanjem terjatev bank, nepremičninami, rednim poslovanjem in v zvezi s podjetji, ki jih DUTB pošilja v stečaj, in to vse od njene ustanovitve leta 2013 naprej," je povzel Jernej Vrtovec iz NSi, ki bo komisijo tudi vodil.

Nasprotovanje referendumu o migracijah
Državni zbor je na redni seji razpravljal o predlogu za razpis referenduma o migracijah, ki sta ga vložili opozicijski SDS in SNS. V opoziciji so v razpravi izpostavljali predvsem, da je treba odločitev o upravljanju migracij prepustiti ljudstvu. Poslanci koalicijskih strank so medtem menili, da je referendum neutemeljen, saj dogovor o migracijah spada v pristojnost vlade in ne parlamenta. Gre namreč za referendum o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila decembra lani v Marakešu. Poslanci bodo o predlogu glasovali danes, glede na včeraj predstavljena stališča poslanskih skupin pa se mu obeta zavrnitev.

Težave pri delu Sodnega sveta
Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora DZ za pravosodje Jerneja Vrtovca naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali "ukrepe za kakovostno in odgovorno delo ter izboljšanje položaja Sodnega sveta". Predsednica Sodnega sveta Barbara Nerat pravi, da je takšna razprava vedno dobrodošla in da se bodo odzvali povabilu na sejo. V SDS kot osrednji razlog za sklic nujne seje navajajo nedavni odstop članice Sodnega sveta Verice Trstenjak, ki je v odstopni izjavi opozorila na težave pri delu Sodnega sveta in na to, da njegov trenutni položaj po njeni oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela.

Novosti v študentski ustavi
Nova študentska ustava, ki ureja položaj, delovanje in organiziranost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, prinaša kar nekaj novosti. Ena pomembnejših je zagotovo ta, da bodo odslej tudi študentske organizacije samostojnih visokošolskih in višješolskih zavodov ter zasebnih univerz deležne financiranja iz koncesijske dajatve, obračunane iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Spremembe poleg tega povečujejo transparentnost in demokratičnost delovanja študentskih organizacij v skladu z zakonom o skupnosti študentov, so prepričani v krovni študentski organizaciji. Med drugim so se zavezali k spoštovanju načel zakona o javnem naročanju.

“Za dom spremni” v Strasbourgu
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrnilo tožbo, ki jo je proti Hrvaški vložil nekdanji hrvaški nogometni reprezentant Josip Šimunić, ki je bil pravnomočno denarno kaznovan zaradi ustaškega pozdrava Za dom spremni leta 2013. Zagrebško sodišče ga je kaznovalo na podlagi zakona o boju proti neredom na športnih tekmovanjih. S pojasnitvijo, da geslo simbolizira uradni pozdrav iz časov totalitarnega režima Neodvisne države Hrvaške (NDH), so Šimunića kaznovali s 25.000 kunami globe. V Strasbourgu menijo, da Hrvaška Šimuniću ni kršila človekovih pravic. Pojasnili so, da se pravica do svobodnega izražanja ne nanaša na sovražni govor in spodbujanje nasilja.(TFL)