STA novice / Po novi študentski ustavi tudi za študentske organizacije na samostojnih visokošolskih zavodih in zasebnih univerzah koncesijsko financiranje

Spremembe oziroma nova študentska ustava, ki je bila v uradnem listu objavljena minuli konec tedna, ureja položaj, delovanje in organiziranost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Spremembe povečujejo transparentnost in demokratičnost delovanja študentskih organizacij v skladu z zakonom o skupnosti študentov, so prepričani v krovni študentski organizaciji.

Študentska ustava, ki so jo decembra lani sprejeli člani skupščine Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), navaja, da so ŠOS in njene organizacijske oblike, kot so študentske organizacije univerz, visokošolskih zavodov in društva, pravne osebe zasebnega prava. ŠOS je sicer po tej ustavi demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje.

Ena pomembnejših novosti ustave se nanaša na financiranje študentskih organizacij. Študentskim organizacijam, ki se ustanovijo na samostojnih visokošolskih in višješolskih zavodih ter zasebnih univerzah, se bo po novem omogočilo financiranje iz koncesijske dajatve, obračunane iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Prav tako bodo za te študentske organizacije določili pogoje in načine vključevanja v organe ŠOS. Po novem sta v ustavi vključeni besedi "zasebna univerza".

Delitev sredstev, zbranih iz koncesijske dajatve, se po novem spreminja, saj bodo 0,4 odstotka namenili za delovanje študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in zasebnih univerz. Na ta račun se bo malenkostno znižalo financiranje študentskih organizacij mariborske in primorske univerze. Prvi se bo znižalo financiranje z 20,5 odstotka na 20,4 odstotka, drugi pa s 6,5 odstotka na 6,4 odstotka. Drugo ostaja nespremenjeno: ŠOS so namenili 6,9 odstotka, največ, 60,7 odstotka pa študentskim organizacijam univerz. Od tega študentski organizaciji ljubljanske univerze 33,9 odstotka, delovanju študentskih organizacij lokalnih skupnosti pa 32 odstotkov.

Nov temeljni akt krovne študentske organizacije sicer pravnomočno obsojenim osebam prepoveduje delovanje v vodstvenih in nadzornih organih krovne organizacije, študentskih organizacijah in pravnih osebah, ki jih ŠOS ali študentske organizacije financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo večino v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih.

Trajanje mandata poslovodnih organov študentske organizacije in njenih organizacij je po novem omejena na skupno trajanje mandatov na največ osem let. Ker ŠOS in njene organizacije še vedno niso zavezanci po zakonu o javnem naročanju, so se v skladu s študentsko ustavo zavezali k spoštovanju načel tega zakona oziroma h gospodarni in učinkoviti rabi sredstev, javnosti in transparentnosti, enakopravnosti ponudnikov in zagotavljanju konkurence med ponudniki.

Kljub temu, da so študentske organizacije že podvržene nadzoru računskega sodišča na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, študentska ustava po novem eksplicitno določa, da so ŠOS, njene organizacijske oblike in pravne osebe, ki jih ŠOS ali študentske organizacije financirajo v več kot 50 odstotkih ali imajo večino v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov - podvržene nadzoru računskega sodišča.

Prva študentska ustava je bila sprejeta davnega leta 1994, nato so jo večkrat spreminjali, zadnjič 20. decembra lani.