STA novice / Do predlaganih sprememb novele zakona o zaščiti živali kritični tudi v opoziciji (dopolnjeno)

"Kokoške v kletkah, psi na verigah, zapuščene mačke - vse, kar je bilo narejeno za dobrobit živali, desna vlada z napovedanimi spremembami zakona zdaj ukinja," so v odzivu na predlagane spremembe zakona o zaščiti živali na omrežju Facebook zapisali v Gibanju Svoboda. Prepričani so, da vlada s tem državljane vrača v preteklost in znova "postavlja zaslužek nad sočutje".

Med drugim opozarjajo, da bi bilo za pse, skotene pred 1. januarjem 2027, znova dovoljeno trajnejše privezovanje na verigo, prepoved reje kokoši v kletkah, ki bi morala začeti veljati leta 2029, pa bi vlada prestavila na konec leta 2034. Zaradi predvideno odprave obveznega čipiranja vseh lastniških mačk izpostavljajo tudi problem povečevanja števila zapuščenih mačk.

"Nad napovedanimi spremembami na področju dobrobiti živali smo začudeni. Evropa, državljanke in državljani - vsi se strinjamo, da lahko naredimo na tem področju veliko več in da je to potrebno," pa je v izjavi na Facebooku poudarila poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Kritična je bila do dejanj aktualne vlade, ki namesto da bi se ukvarjala z reševanjem akutnih težav glede podražitve goriv za državljane in tudi za kmete ter posledic letošnje katastrofalne suše, "dela korake nazaj v preteklost na področju zaščite in dobrobiti živali".

Da v primeru danes objavljenega zakonodajnega predloga ne gre za tehnične popravke, temveč za odpravljanje in slabljenje ukrepov, za katere so se zavzemali v prejšnjem mandatu, pa menijo v stranki Levica.

Pri tem so izpostavili konec reje kokoši v kletkah, prepoved trajnega privezovanja psov, boljšo sledljivost lastniških mačk ter večjo odgovornost države za delovanje zavetišč. "V Levici smo te napredne spremembe zagovarjali, ker živali niso predmeti in ker način, kako ravnamo z njimi, kaže raven naše družbe. Prepoved mučenja živali ni ideološka kaprica, ampak osnovni civilizacijski standard," so sporočili.

Ob tem so spomnili, da se je za spremembe zavzemalo tudi skoraj 30.000 državljanov, ki so podprli pobudo proti kletkam za boljšo zaščito živali.

"Minister trdi, da njegov cilj ni zniževanje standardov. Toda podaljševanje reje v kletkah, dopuščanje privezovanja psov in umikanje javnega financiranja oskrbe živali pomenijo prav to. Sklicevanje na evropske standarde ne more biti izgovor za odpravljanje zaščite, ki smo jo v Sloveniji že uzakonili," so poudarili v Levici.

Ob tem so vlado pozvali k umiku predlaganih zakonodajnih sprememb in ohranitvi ravni zaščite živali. "Rejcem naj vlada pomaga pri prehodu na boljše pogoje reje, namesto da podaljšuje trpljenje živali," so bili jasni.

Tudi v SD menijo, da vlada ne bi smela ponovno odpirati vrat praksam, za katere smo se kot družba že odločili, da jih bomo postopoma opustili. Najbolj očiten korak nazaj ostaja podaljšanje baterijske reje kokoši, so zapisali v odzivu. Pozdravljajo sicer določbo, da se iz državnega proračuna ne bodo financirale novogradnje ali obnove baterijske reje, vendar to ne more nadomestiti pravočasne uveljavitve že sprejete prepovedi. "Če posamezne kmetije potrebujejo pomoč, jim mora država zagotoviti finančne spodbude, strokovno podporo in poštene pogoje za preusmeritev v alternativne načine reje," so prepričani.

Glede kastracije pujskov so zapisali, da se jim pojem "ustrezno usposobljena oseba", ki bo lahko poleg veterinarjev do sedmega dne opravila ta poseg, ne zdi zadostno zagotovilo za dobrobit živali. Vlada bi morala namreč jasno pojasniti, kdo bo lahko poseg izvajal, kakšno usposabljanje bo moral opraviti, kdo bo zagotavljal in apliciral zdravila, kako bo potekal veterinarski nadzor ter kdo bo odgovarjal za nepravilno izvedbo.

Ponovno odprtje vrat privezovanju psov se jim zdi nazadovanje, ki ga ne morejo sprejeti. Pes namreč ni sredstvo za varovanje premoženja, pri čemer se v SD sprašujejo, kdo bo nadziral, ali je bil pes vsak dan dejansko spuščen ali odpeljan na sprehod. Ni dovolj, da se v zakon napiše, da mora biti pes enkrat dnevno spuščen, če država nima možnosti za dosleden nadzor nad tem, kaj se na posameznem kmetijskem gospodarstvu dejansko dogaja, so še zapisali v SD. Pran tako se jim zdi korak nazaj zmanjševanje obveznega označevanja in registracije mačk.

Ministrstvo za kmetijstvo z današnjim dnem v javno obravnavo pošilja zakonodajni predlog, ki spreminja nekatere najbolj odmevne rešitve iz lani uveljavljene novele zakona o zaščiti živali. Med drugim so predvideli preložitev prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah s 1. januarja 2029 na konec leta 2034, ukinitev obveznega čipiranja mačk in rahljanje prepovedi privezovanja psov. Na drugi strani delovna skupina, ki je sodelovala pri pripravi novele, predlaga ohranitev izvajanja kirurške kastracije do sedem dni starih pujskov z anestezijo in analgezijo, kar je glede na prej sprejeto novelo zakona obvezno od začetka tega leta. Namesto predvidenega zavetišča za kopitarje, ki bi ga morala država vzpostaviti glede na prejšnjo novelo, pa predlog novele prinaša uvedbo dodatnih t. i. prehodnih hlevov za vse rejne živali, ne samo za kopitarje.