V zadnjih petih letih je bilo obsojenih med 32 in 45 policistov letno, večinoma pogojno. Največ prijav se je nanašalo na kazniva dejanja glede zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ob tem v posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva opozarjajo, da je približno 80 odstotkov prijav zavrženih zaradi neutemeljenega suma. Posebni oddelek trenutno preiskuje tudi nedavno intervencijo policistov v Rošpohu, ob kateri je umrl 31-letnik. Dosedanje ugotovitve kriminalistov tujo krivdo kot vzrok smrti sicer izključujejo.

KPK dodala svoje podatke
V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so presenečeni nad ugotovitvijo Transparency International (TI), da Slovenija ne izvaja konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Poročilo TI po ugotovitvah KPK napačno navaja, da so slovenski organi izvedli samo eno preiskavo s tega področja. Poročilo TI po ugotovitvah KPK "tudi ne vključuje podatkov o napredku, ki ga je Slovenija izpostavila v poročilu OECD WGB oktobra 2017, v katerem je izpostavljen napredek Slovenije pri izvajanju številnih priporočil OECD". Na podlagi tega poročila je bila Slovenija pohvaljena, vendar pa poročilo ni bilo objavljeno.

Več prostora za nove naloge
Sodni svet se je konec avgusta preselil v nove, večje prostore, ki bodo omogočili tudi, da začnejo izvajati nove naloge, ki jih je Sodnemu svetu naložil lani sprejeti zakon. Šele lani je namreč sodni svet prvič dobil svoj zakon, ki sistemsko ureja njegov položaj, pristojnosti in vlogo. Med pomembnimi novimi nalogami je vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki jih je pred tem vodilo vrhovno sodišče. V ta namen je Sodni svet že oblikoval disciplinsko sodišče z devetimi člani in štiriletnim mandatom. Z novim zakonom je zaživela tudi komisija za etiko in integriteto, ki preverja spoštovanje kodeksa sodniške etike.

Zdravilec brez referenc
Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z nakazili Zavoda za šolstvo in Pedagoškega inštituta armenskemu ezoteriku Rubenu Papianu preiskuje tudi tri nekdanje vodilne v vrhovih šolske oblasti. Že leta 2015 je primer preiskovala tudi KPK, ki je zaznala visoko stopnjo tveganja korupcije, je poročal Dnevnik. Armenski zdravilec po pisanju Dnevnika ne zna slovensko in na področju edukacijskih ved nima nobenih referenc, kljub temu pa sta v letih 2009 in 2010 tedanji direktor Zavoda za šolstvo Gregor Mohorčič in direktorica Pedagoškega inštituta Mojca Štraus z njim podpisala kar štiri pogodbe, vredne 99.403 evre.

Državni grehi nad grobovi
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da je Poljska z izkopom posmrtnih ostankov žrtev letalske nesreče pri Smolensku leta 2010, v kateri je umrl tudi tedanji predsednik, kršila pravice svojcev do zasebnosti. Zaradi kršenja pravice mora Poljska vdovama žrtev, ki sta se pritožili na sodišče v Strasbourgu, plačati po 16.000 evrov odškodnine. V pojasnilu sodbe je sodišče zapisalo, da poljska zakonodaja ne omogoča, da bi se ženski pritožili na odločitev glede izkopa. Brez uspeha sta tako med drugim poslali več pritožb tožilstvu in skušali dobiti pravico pred sodiščem.

Komisarka grozi Facebooku
Evropska komisarka Vera Jourova je v Bruslju po pogovorih s predstavniki Airbnb in Facebooka v okviru prizadevanj za izboljšanje varstva potrošnikov izpostavila, da v primeru Facebooka izgublja potrpljenje, in zagrozila s sankcijami. Facebook potrošnikom v pogojih uporabe storitev pravi, da uporablja njihove podatke le za izboljšanje njihove "izkušnje", ne omeni pa, da podjetje podatke uporablja v komercialne namene, opozarja komisija. Facebooku tako po novem letu grozijo sankcije nacionalnih oblasti. Airbnb pa je medtem obljubil spremembe za zagotovitev preglednega navajanja cen do konca leta, kar je komisarka opisala kot "božično darilo" za potrošnike.(TFL)