STA novice / Sodni svet z novimi prostori za lažje izvajanje novih nalog

Neratova je v svojem nagovoru spomnila, da je Sodni svet kot državni organ, ki skrbi za samostojnost in neodvisnost sodstva ter kakovostno delo sodišč in sodnikov, šele lani prvič dobil svoj zakon, ki sistemsko ureja njegov položaj, pristojnosti in vlogo. Zahvalila se je ministrstvu za pravosodje, ki je omogočilo selitev Sodnega sveta v nove prostore, ter predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču. Sodni svet je namreč v preteklosti gostoval v sodni palači na Tavčarjevi v Ljubljani.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. Tudi ona se je dotaknila novega zakona o Sodnem svetu ter novih pristojnosti, ki jih je svet dobil z zakonom. "Sodni svet je dobil nove pristojnosti, zlasti na področju etike, integritete, disciplinskih postopkov, postal pa je tudi pomemben sogovornik pri organizaciji dela sodne uprave," je dejala.

"Današnja otvoritev novih prostorov je eden od pomembnih korakov k večji avtonomnosti in neodvisnosti Sodnega sveta, ki mora biti, poleg pravno formalne, tudi materialna," je poudarila ministrica. Po njenih besedah je to tudi v interesu javnosti, katere zaupanje v delovanje sodstva sloni na sposobnosti Sodnega sveta ter vseh treh vej oblasti, da v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno za zagotovitev nadaljnje krepitve kakovosti sodstva in sodnikov. Prav to področje bo po besedah Katičeve "skladno z napovedmi in zavezami koalicije v prihajajočem obdobju v ospredju sprememb v pravosodju".

"Treba bo opraviti razmislek o potrebnih normativnih spremembah sodniškega mandata, krepitvijo vzvodov sodne uprave ter drugačnemu izvajanju izobraževanj in usposabljanj v pravosodju. Podprli bomo tudi prizadevanja za optimizacijo disciplinskih postopkov. Tu bosta prispevek k delu Sodnega sveta glede na njegovo poslanstvo odločilnega pomena, saj ima v rokah pomembne vzvode motivacije sodnikov tako na ravni sojenja, življenja v sodniški togi kot tudi pri izvajanju sodne uprave," je opozorila ministrica.

Med pomembnimi novimi nalogami, ki jih je zakon naložil Sodnemu svetu, je vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki jih je pred tem vodilo vrhovno sodišče. V ta namen je Sodni svet že oblikoval disciplinsko sodišče z devetimi člani in štiriletnim mandatom.

Poleg tega Sodni svet skrbi za izbirne postopke za imenovanje predsednikov rednih sodišč in izvolitev sodnikov, odloča o napredovanjih sodnikov, nezdružljivosti sodniške funkcije in potrjuje ocene, da ne ustrezajo sodniški službi. Z novim zakonom je pri sodnem svetu zaživela tudi komisija za etiko in integriteto, ki preverja spoštovanje kodeksa sodniške etike.

Sodni svet sicer sestavlja 11 članov s šestletnim mandatom, od katerih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Pri tem vsaka tri leta izvolijo dva ali tri člane Sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter tri člane Sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki. Vsi člani Sodnega sveta z novim zakonom ohranjajo mandat.