Mandatno-volilna komisija je na nujni seji sklenila DZ predlagati, naj Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika izvoli za ustavne sodnike. V ZL so bili kritični predvsem do kandidature Jakliča, medtem ko so v koaliciji in SDS ocenjevali, da gre pri vseh za kandidate, ki jim s strokovnega vidika ni mogoče ničesar očitati. V ZL so ves čas razprave ocenjevali, da gre pri izbiranju ustavnih sodnikov in članov fiskalnega sveta, o katerih bo DZ prav tako glasoval na marčni seji, za politično trgovino. Prva javna predstavitev enega od kandidatov, Marijana Pavčnika, bo v predsedniški palači potekala že danes. Pavčnik je edini od kandidatov, ki ima tudi nekaj sodniških izkušenj, saj je bil kratek čas sodnik.

ZKP gre naprej
Vlada je le potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki je že nekaj mesecev čakal na to zeleno luč. Kot je vlada poudarila na Twitterju, novela prinaša pomembne spremembe, s katerimi bodo institucije v vseh fazah kazenskega postopka dobile vzvode in jasno odgovornost zagotoviti hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek. Neuradno je bilo slišati, da naj bi predlogu minuli teden nasprotovala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, med drugim naj bi bila nezadovoljna, ker v novelo niso bile vnesene nekatere želje policije po dodatnih pooblastilih.

Celovit sistem za alternativne kazni
Vlada je potrdila besedilo zakona o probaciji, ki bo vzpostavil enoten organ, ki bo združil izvajanje probacijskih nalog na enem mestu. Hkrati pa zakon določa namen in vsebino probacije, način njenega izvajanja, organe, pristojne za izvajanje probacije, in posamezne probacijske naloge. Z zakonom se vzpostavlja celovit sistem alternativnega prestajanja kazni zapora. Cilj probacijske službe je zmanjšanje ponovitve kaznivih dejanj s pomočjo vzpostavljanja pozitivnih odnosov s storilci, celovita obravnava obsojene osebe v okviru probacijske službe, zmanjšanje prezasedenosti zaporov ter zmanjševanje tveganja ponovitvene nevarnosti, so poudarili na vladi.

Fiskalni svet tudi v Sloveniji
Sloveniji, ki je ena od le treh članic EU, ki tega organa še nima, se v četrtem poizkusu iskanja kandidatov za fiskalni svet obeta uspešen razplet. Parlamentarna mandatno-volilna komisija se je brez razprave odločila DZ predlagati, naj za predsednika fiskalnega sveta imenuje Davorina Kračuna, za člana pa Alenko Jerkič in Tomaža Peršeta. Slovenija bi morala fiskalni svet, katerega glavna naloga bo ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom, dobiti še pred koncem leta 2015. A se je zapletlo, saj dva javna poziva nista pripeljala do ustreznih kandidatov, na razpisu marca lani izbrani kandidati pa niso dobili zadostne podpore v DZ.

Osnutek zakona o drugem tiru
Osnutek zakona o drugem tiru temelji na javno-javnem partnerstvu, saj predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju, je pojasnil pravnik Rajko Pirnat, ki je sodeloval pri njegovi pripravi. Po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna načrtujejo, da bi ga na vladi obravnavali 30. marca. Zakon po Pirnatovih besedah izhaja iz ideje pridobitve evropskih sredstev iz tako imenovanega blending poziva, ki predvideva združevanje različnih evropskih finančnih virov, in sodelovanja ene ali več zalednih držav, kar pa terja skupno podjetje, ki posledično zahteva nekoliko drugačno zakonsko ureditev.

Specifična ureditev odškodninske odgovornosti
Eden osrednjih namenov pravnega urejanja statusnih preoblikovanj je tudi oblikovanje ustreznih, specifičnim tveganjem prilagojenih mehanizmov za zaščito imetnikov deležev družb, udeleženih pri teh korporacijskih operacijah, ter njihovih upnikov. Pravo statusnih preoblikovanj zato med drugim širi obseg odškodninske odgovornosti članov organov vodenja udeleženih družb. Njihova odškodninska odgovornost v tem sistemu ne obstaja le v razmerju do družbe, kot velja po splošnih pravilih, temveč se vzpostavlja tudi v razmerju do imetnikov deležev družbe, ponekod tudi v razmerju do upnikov. Več o tem bo na velikem posvetu Aktualna vprašanja gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani povedal dr. Saša Prelič s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.(TFL)