Slovenske občine so lani porabile najmanj denarja v zadnjih desetih letih. Njihovi prihodki so se lani v primerjavi z letom 2015 zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov in prvič v desetletju padli pod dve milijardi, odhodki pa so se zmanjšali za skoraj 350 milijonov evrov na 1,85 milijarde, kažejo ugotovitve avtorjev projekta Zlati kamen. Razlog za tako nizko porabo je po navedbah avtorjev v prehodu v novo kohezijsko obdobje, zaradi katerega je skupna vrednost investicij lani strmo upadla in dosegla 465 milijonov evrov. Leto prej je bila skupna vrednost investicij 828 milijonov. Rekordno leto za investicije je bilo sicer leto 2010, ko je skupna vrednost občinskih investicij znašala skoraj 927 milijonov evrov.

Še naprej visoka gospodarska rast
Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka, zaupanje podjetij je visoko v vseh dejavnostih, optimistični ostajajo tudi potrošniki. Med dejavnostmi po rasti letos izstopa gradbeništvo, v močnem vzponu pa je nepremičninski trg, v avgustovskem povzetku makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. Rast zaposlovanja kljub pomanjkanju ustrezno kvalificiranih delavcev ostaja visoka. Ponovno se krepi zaposlovanje prek agencij, narašča pa tudi zaposlovanje tujcev, kar sovpada s hitrim povečevanjem gradbene aktivnosti. Čeprav ostaja strukturna brezposelnost visoka, se znižuje tudi število dolgotrajno brezposelnih.

Obrtniki kritični do popoldancev
Državni sekretar Tilen Božič je na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) predstavil predlagane davčne spremembe. Kot je pojasnil, bo nov sistem obdavčitve normiranih dohodkov upošteval ekonomsko moč zavezanca, kar bo prispevalo k pravičnosti sistema. Prvi mož OZS Branko Meh je srž kritik namenil popoldanskemu podjetništvu, ki po njegovem predstavlja nelojalno konkurenco. Tudi "popoldanci" bi namreč morali plačevati prispevke in davke, je dejal in opozoril, da nekateri pač izkoriščajo sistem. "Na drugi strani imamo upokojene obrtnike, ki so pripravljeni plačevati polne prispevke in davke," je dodal Meh.

Sodniki kot predsedniki volilnih komisij
Državna volilna komisija je sklenila, da posamezniki, ki trenutno ne opravljajo sodniške službe oziroma jim ta miruje, ne morejo opravljati funkcije predsednikov volilnih komisij. Na tej podlagi so razrešili tudi predsednici dveh volilnih komisij, komisije volilne enote Ljubljana Center in postojnske okrajne volilne komisije. Državni volilni komisiji namreč težave povzroča novela zakona o volitvah v DZ, ki določa, da so predsedniki volilnih komisij lahko le sodniki, ki opravljajo sodniško službo. Sodnikom sodniška služba miruje denimo v primerih, ko so začasno dodeljeni na delo na ustavno sodišče, na višje sodišče ali v strokovno službo sodnega sveta.

Kako se bo zagovarjala ministrica?
V SDS od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pričakujejo, da bo na interpelacijski seji na očitke odgovorila argumentirano in ne bo "igrala užaljene gospe", je v odzivu na ministričin odgovor na interpelacijo povedala poslanka SDS Jelka Godec. SDS bo vse očitke tudi na seji podprla z argumenti, je zatrdila. Spomnila je, da mineva leto dni od vložitve prve interpelacije zoper ministrico za zdravje, v kateri so ji očitali iste zadeve kot danes. Med točkami tokratne interpelacije je Godčeva poudarila stanje na področju otroške srčne kirurgije, ki ga ministrica, kot pravi, spremlja že od leta 2012.

Evropska sredstva za energetsko prenovo
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma njen organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad je izdala odločitvi o finančni podpori za dva projekta energetske prenove stavb v javni lasti. Gre za stavbe Splošne bolnišnice Trbovlje ter upravnih enot v Ajdovščini in Lendavi. Skupna vrednost naložbe v Trbovljah je nekaj več kot 2,4 milijona evrov, od tega bo kohezijski sklad prispeval 523.000 evrov, so sporočili iz vladne službe. Za projekt celovite energetske prenove stavb upravne enote Ajdovščina in Lendava v skupni višini dobrih 814.000 evrov pa bo kohezijski sklad prispeval dobrih 213.000 evrov.(TFL)