Zakon o financiranju občin (ZFO-1)

5268. Zakon o financiranju občin (ZFO-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o financiranju občin (ZFO-1)

Razglašam Zakon o financiranju občin (ZFO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. novembra 2006.

Št. 001-22-177/06

Ljubljana, dne 27. novembra 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

S tem zakonom se ureja financiranje nalog iz občinske pristojnosti.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»prebivalec« je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in občini in tujec z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in občini. Za podatke o številu prebivalcev ali izračun deležev prebivalcev po tem zakonu se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;

2.

»povprečnina« je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin;

3.

»primerna poraba občine« je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog;

4.

»skupna primerna poraba občin« je skupen primeren obseg sredstev za financiranje nalog občin za posamezno proračunsko leto, ugotovljen kot vsota primernih porab vseh občin za posamezno proračunsko leto;

5.

»inflacija« je pričakovana letna stopnja inflacije iz osnovnih makroekonomskih okvirov razvoja Republike Slovenije, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije;

6.

»solidarnostna izravnava« oziroma »dodatna solidarnostna izravnava« so prihodki občine iz dohodnine, do katerih je upravičena, če so njeni z zakonom določeni prihodki od dohodnine manjši od primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, oziroma od njene primerne porabe;

7.

»finančna izravnava« so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe;

8.

»investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;

9.

»lokalna javna infrastruktura« je infrastruktura javnih služb, ki jo v skladu z zakonom zagotavljajo občine;

10.

»upravičeni stroški« so tisti del stroškov investicije, ki so osnova za določitev dodatnih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna;

11.

»trajnejša nelikvidnost« je stanje, ko sredstva na računih občine ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 90 dni;

12.

»prezadolženost občine« je stanje, ko občina preseže največji obseg možnega zadolževanja iz 10.b člena tega zakona za 5 %;

13.

»načrt ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine« je seznam ukrepov s ciljem izvajanja obveznih in izbirnih nalog, katerih odložitev bi povzročila nenadomestljivo ali težko popravljivo škodo.

3. člen

(načela financiranja občin)

Financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financiranju občinskih nalog.

4. člen

(načelo proračunskega financiranja)

(1)

Vsi prejemki in izdatki občine morajo biti zajeti v občinskem proračunu.

(2)

Sestavo, pripravo in izvrševanje občinskega proračuna ureja zakon, ki ureja javne finance.

5. člen

(financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti)

(1)

Z zakonom, s katerim je na občino preneseno opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, se določi način zagotavljanja sredstev, ki jih mora zagotoviti država.

(2)

Država mora občini zagotoviti financiranje v sorazmerju z vrsto in obsegom prenesenih nalog.

II. VIRI FINANCIRANJA OBČINE

6. člen

(lastni davčni viri)

(1)

Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:

-

davka na nepremičnine;

-

davka na vodna plovila;

-

davka na promet nepremičnin;

-

davka na dediščine in darila;

-

davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in

-

drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.

(2)

Občini pripadajo prihodki od davkov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezen davek.

(3)

Vir financiranja občin so prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

(4)

Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili, ki jih za financiranje primerne porabe občin in sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, določa ta zakon. Vlada z uredbo določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.

7. člen

(drugi lastni viri)

(1)

Vir financiranja občine so tudi prihodki od samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih javnih služb in drugi, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno dajatev, ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona.

(2)

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

(3)

Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za:

1.

gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in

[Opomba TFL: ZVO-2 določa prenehanje uporabe 3. odstavka glede okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.]

2.

zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(4)

Prihodki občine so tudi prihodki od stvarnega in finančnega premoženja občine, prejete donacije in transferni prihodki iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.

9. člen

(občinske takse)

(1)

Občina lahko predpiše občinsko takso za oglaševanje, prirejanje razstav in prireditev, parkiranje in opravljanje drugih dejavnosti, ki se razlikujejo od siceršnje namenske rabe in pomenijo z občinskim odlokom opredeljeno posebno rabo:

-

javnih površin v lasti občine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine in podobno,

-

nepremične in premične infrastrukture občinskih javnih služb,

-

stavb v lasti občine,

in za druge zadeve, če tako določa zakon.

(2)

Občinsko takso predpiše občina z odlokom, s katerim predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse. Višina takse se ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku.

(3)

Občina ne sme zahtevati plačila občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano ali je predpisan drug način plačila.

10. člen

(zadolževanje)

Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, če s tem zakonom ni določeno drugače.

10.a člen

(zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna)

(1)

Občina se lahko za izvrševanje proračuna občine za investicije, predvidene v občinskem proračunu, v tekočem proračunskem letu zadolži samo s črpanjem sredstev posojil pri državnem proračunu, javnih skladih, bankah ali hranilnicah, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in mednarodnih institucijah, katerih članica je Republike Slovenija, ter z izdajo amortizacijskih občinskih obveznic z linearnim odplačilom glavnice na nacionalnem trgu. Občina se lahko zadolži tudi pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine.

(2)

Za projekte, sofinancirane iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

(3)

Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka.

(4)

V obdobju začasnega financiranja zadolžitev občinskega proračuna ne sme preseči višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga občinskega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

(5)

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena.

(6)

Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

[Opomba TFL: ZIUOPZP določa posebna pravila glede zadolževanja.]

10.b člen

(največji obseg možnega zadolževanja občine)

(1)

V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanja iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, učinki zadolževanja v zvezi z upravljanjem dolga občinskega proračuna, dana poroštva posrednim proračunskim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna ter izdane občinske obveznice.

(2)

Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil in izdanih občinskih obveznic (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.

a10.c člen

(ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine)

(1)

V primeru nastopa trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine župan najpozneje v 30 dneh pripravi načrt ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti (v nadaljnjem besedilu: načrt) in ga predloži v sprejem občinskemu svetu ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Občinski svet sprejme načrt najpozneje 30 dni po njegovi predložitvi.

(2)

Če župan v skladu s prejšnjim odstavkom ne predloži načrta v sprejem občinskemu svetu, ministrstvo, pristojno za finance, pozove župana, da najpozneje v 30 dneh pripravi načrt in ga predloži v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme načrt najpozneje 30 dni po njegovi predložitvi.

(3)

Če v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena župan načrta ne predloži občinskemu svetu, oziroma ga občinski svet na njegov predlog ne sprejme, minister, pristojen za finance, imenuje odbor za pripravo načrta ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine (v nadaljnjem besedilu: odbor), katerega člani so predstavnik ministrstva, pristojnega za finance, predstavnik ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, in predstavnik občine. Odbor vodi predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.

(4)

Odbor v dveh mesecih od imenovanja predloži načrt iz prvega odstavka tega člena županu, ki ga mora najpozneje v 15 dneh predložiti v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme načrt najpozneje en mesec po njegovi predložitvi.

10.c člen

(upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

(1)

Občina lahko s črpanjem posojil in izdajo občinskih obveznic pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem:

1.

zmanjšajo stroški občinskega dolga ali

2.

izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.

(2)

Občina lahko pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka le na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

(3)

Soglasje ministrstva, pristojnega za finance, ni potrebno, če občina za obstoječi kredit pridobi nižjo obrestno mero ali podaljša obdobje odplačevanja z nižjo obrestno mero ter s tem zniža letno obveznost.

(4)

Obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.

(5)

Obseg zadolževanja za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se ne všteva v obseg zadolževanja za izvrševanje občinskega proračuna.

10.č člen

(sklepanje poslov v zvezi z dolgom občinskega proračuna)

(1)

Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti, na podlagi soglasja iz šestega odstavka 10.a člena in drugega odstavka 10.c člena tega zakona in sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.

(2)

O poslih zadolževanja, za katera po tem zakonu ni potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance, in o poslih likvidnostnega zadolževanja odloča in jih sklepa župan.

10.d člen

(prevzem dolga)

Občina ne sme prevzemati dolga.

10.e člen

(poroštva občin)

(1)

Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.

(2)

Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Poroštvena pogodba in pogodba o zavarovanju poroštva se morata skleniti istočasno.

(3)

Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b členu tega zakona.

10.f člen

(zamenjava obstoječe poroštvene pogodbe)

(1)

Župan lahko na podlagi sklepa občinskega sveta zamenja obstoječo poroštveno pogodbo z novo poroštveno pogodbo, če:

–

se znižajo skupni stroški obstoječe zadolžitve in

–

se ne podaljša rok končne zapadlosti obveznosti in

–

se ne poveča stanje dolga obstoječe zadolžitve.

(2)

Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka niso potrebna posebna določila v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, takšna zadolžitev pa se ne všteva v skupno višino zadolžitve in izdanih poroštev iz prvega odstavka 10.b člena tega zakona.

10.g člen

(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

(1)

Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b. členu tega zakona.

(2)

Pogodbena določila v posojilni pogodbi ali pogodbi o zavarovanju poroštva, ki jo sklenejo posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, so nična, če določajo zavarovanje s stvarnim premoženjem, ki je namenjeno izvajanju javne oziroma gospodarske javne službe.

(3)

Soglasje izda občinski svet.

(4)

Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

III. UGOTAVLJANJE IN FINANCIRANJE PRIMERNE PORABE OBČIN

11. člen

(naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine)

(1)

Naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine, so naloge, ki jih mora občina opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z zakoni, ter se nanašajo na:

1.

zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih:

–

predšolske vzgoje,

–

osnovnega šolstva in športa,

–

primarnega zdravstvenega varstva,

–

socialnega varstva,

–

kulture;

2.

zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb;

3.

urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah;

4.

požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

5.

prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje narave;

6.

plačila stanarin in stanovanjskih stroškov;

7.

delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog, pa tudi nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih služb;

8.

opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.

(2)

K obsegu primerne porabe občin se prištejejo sredstva za uravnoteženje razvitosti občin.

12. člen

(izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog in določitev povprečnine)

(1)

Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena se izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti ob upoštevanju:

-

tekočih odhodkov in tekočih transferov za te naloge v preteklih štirih letih, pomnoženih s triletnim povprečjem medletne rasti teh stroškov, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi;

-

povečanega ali zmanjšanega obsega ocenjenih tekočih odhodkov in tekočih transferov za tekoče leto, zaradi učinkov novih in spremenjenih predpisov, sprejetih v preteklem in tekočem letu, ki jih ugotovi ministrstvo, pristojno za področje občinskih nalog iz prejšnjega člena;

-

zmanjšanja tekočih odhodkov in tekočih transferov za sredstva sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih, za te naloge, v prejšnjih štirih letih.

(2)

Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo.

(3)

Ministrstvo, pristojno za finance, izračuna povprečne stroške za financiranje občinskih nalog na podlagi metodologije iz prejšnjega odstavka za naslednji dve proračunski leti in jih z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija tekočega leta.

(4)

Reprezentativna združenja občin najpozneje do 1. septembra tekočega leta, ministrstvu pristojnemu za finance, sporočijo mnenje k izračunanim povprečnim stroškom za financiranje občinskih nalog.

(5)

Postopek za določitev višine povprečnine se začne po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka. V postopku za določitev višine povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor, na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve proračunski leti, in znesek dohodnine, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona pripada občinam.

(6)

Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor. Če vlada in združenja občin dogovora ne sklenejo, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada.

(7)

Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

13. člen

(primerna poraba občine)

Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:

PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,12*PMi + 0,04*ŠMi + 0,015*SUi + 0,025*SDi)*P*Oi
Pri tem je:
- PPi – primerna poraba občine;
- Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v celotni državi;
- Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca;
- PMi – razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 6 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
- ŠMi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 6 do 15 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
- SUi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 65 do 75 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
- SDi – razmerje med deležem prebivalcev občine, starejših od 75 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
- P – povprečnina;
- Oi – število prebivalcev v občini.

13.a člen

(primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe)

(1)

Primeren obseg sredstev je merilo za ugotovitev prihodkov občine iz dohodnine za financiranje primerne porabe (v nadaljnjem besedilu: primeren obseg sredstev), ki ga izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:

POs = Oi*Po*(0,3 + 0,7* Iro)

Pri tem je:

POs     –      primeren obseg sredstev;
Oi      –      število prebivalcev v občini;
Po      –      povprečna primerna poraba na prebivalca v
               državi izračunana po enačbi: Po = SPP/O, pri
               čemer je:
               SPP – skupna primerna poraba občin za
               posamezno proračunsko leto;
               O – število prebivalcev v državi.
Iro     –      indeks raznolikosti občine, izračunan po
               enačbi: Iro = PPi/(Oi*Po), pri čemer je:
               PPi – primerna poraba občine za posamezno
               proračunsko leto.

(2)

Če je izračunani primerni obseg sredstev za več kakor 15% višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15% zmanjša za 50%.

13.b člen

(zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin)

(1)

Občinam se za posamezno proračunsko leto zagotavljajo dodatna sredstva v višini 1,5 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, ki so namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Od 1,5 % vplačane dohodnine se občinam z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog zagotovi 75 %, 25 % pa se zagotovi občinam z uporabo kriterijev iz 15.a člena tega zakona.

(2)

Obseg sredstev se za posamezno občino z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog izračuna na naslednji način:

-

izračuna se količnik prihodkov glede na povprečje po občini:

K prih/povp = (davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalca po občini) / (davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalce občin)

-

če je količnik prihodkov glede na povprečje po občini večji od 1,2, se izračuna povečane prihodke po občini:

Povečani prihodki občine = ((K prih/povp - 1,2) x davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalce občin x prebivalci te občine) + dohodnina, ki pripada občini

-

če je razlika med vsoto dohodnine, ki pripada občini in povečanimi prihodki občine za zadnja tri leta in vsoto stroškov za financiranje občinskih nalog za zadnja tri leta negativna, je občina upravičena do dodatnih sredstev:

Obseg sredstev občini z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog = (negativna razlika občine / znesek vseh negativnih razlik občin) x 75 % od 1,5 % vplačane dohodnine iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(3)

Podatke o obsegu sredstev za posamezno občino za naslednje proračunsko leto sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke za pripravo občinskih proračunov, najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, končne podatke pa ministrstvo, pristojno za finance, sporoči občinam po sprejetju državnega proračuna.

14. člen

(prihodki občine za financiranje primerne porabe)

(1)

Za financiranje primerne porabe pripada občini 70% prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki se ugotovijo na podlagi vsote odmerjene dohodnine iz odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (v nadaljnjem besedilu: odmernih odločb), izdanih zavezancem, ki imajo na dan 31. decembra leta, na katero se nanašajo odmerne odločbe, stalno prebivališče v občini – v vsoti odmerjene dohodnine teh zavezancev za isto obdobje. Pri tem izračunu se upoštevajo odmerne odločbe za leto pred letom, v katerem je dohodnina vplačana, in sicer po stanju na dan 30. junija leta pred letom, za katerega se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.

(2)

Prihodki od 30% občinskih prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in del prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka, ki presega njen primeren obseg sredstev, so sredstva za solidarnostno izravnavo prihodkov občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna izravnava).

(3)

Solidarnostna izravnava iz prejšnjega odstavka pripada občinam, katerih prihodki iz prvega odstavka tega člena so nižji od njihovega primernega obsega sredstev, in sicer v višini razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev. Če sredstva za solidarnostno izravnavo iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za pokrivanje primernega obsega sredstev, se solidarnostna izravnava za posamezno občino ugotovi v odstotku, izračunanem ob upoštevanju razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do solidarnostne izravnave.

(4)

Razlika med prihodki iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in skupnimi prihodki občin iz prvega in tretjega odstavka tega člena so sredstva za dodatno solidarnostno izravnavo občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: dodatna solidarnostna izravnava).

(5)

Dodatna solidarnostna izravnava za posamezno občino pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do višine primerne porabe. Dodatna solidarnostna izravnava se za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob upoštevanju razlike med primerno porabo občine in prihodki iz prvega in tretjega odstavka tega člena, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.

(6)

Podatke o pripadajočih prihodkih iz prvega, tretjega in petega odstavka tega člena za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke zaradi priprave občinskih proračunov najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, končne podatke pa po sprejetju državnega proračuna.

15. člen

(finančna izravnava)

(1)

Občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz 14. člena tega zakona.

(2)

Zneske finančne izravnave iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna, in jih sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter objavi na svoji spletni strani.

15.a člen

(sredstva za uravnoteženje razvitosti občin)

(1)

V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za uravnoteženje razvitosti občin. Sredstva se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin.

(2)

Delež dodatnih sredstev za uravnoteženje razvitosti občin iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delež) se za posamezno občino izračuna po enačbi:

SVSo = ((FIo x KFI): ƩFI) + ((OCo x KOC): ƩOCd) + ((OOo x KOO): ƩOOd) + ((ODo x KOD): ƩOD) + ((NAo x KNA): ƩNA) + (((√ (Po: ŠPo) x Po) x KRP): ƩRP)

Pri tem je:

SVSo	–	skupna višina sredstev, ki so občini na razpolago;
Flo	–	občinski prihodek iz solidarnostne in finančne izravnave;
KFI	–	20 % sredstev iz prvega odstavka tega člena – kvota »solidarnostna in finančna izravnava«;
Fl	–	skupna višina sredstev solidarnostne in finančne izravnave;
OCo	–	dolžina občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;
KOC	–	30 % sredstev iz prvega odstavka tega člena tega zakona – kvota »občinske ceste«;
OCd	–	skupna dolžina občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;
OOo	–	površina desetkilometrskega obmejnega pasu v občini po podatkih organa, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj;
KOO	–	10 % sredstev iz prvega odstavka tega člena – kvota »obmejno območje«;
OOd	–	skupna površina desetkilometrskega obmejnega pasu v državi po podatkih organa, pristojnega za makroekonomske analize;
ODo	–	površina kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
KOD	–	20 % sredstev iz prvega odstavka tega člena – kvota »Omejeni naravni dejavniki«;
OD	–	skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
NAo	–	površina območja Nature 2000 v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za okolje;
KNA	–	10 % sredstev iz prvega odstavka tega člena – kvota »Natura 2000«;
NA	–	skupna površina območja »Natura 2000« v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za okolje;
Po	–	površina občine po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije;
ŠPo	–	število prebivalcev občine po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije;
KRP	–	10 % sredstev iz prvega odstavka tega člena – kvota »Redkost poseljenosti«;
RP	–	vsota faktorjev redkosti poseljenosti po posameznih občinah, ki so rezultat enačbe: vsota √(Po : ŠPo) x Po.

(3)

Predhodne podatke o deležih iz prejšnjega odstavka za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, o izračunanih deležih pa jih obvesti v 15 dneh po sprejetju državnega proračuna.

16. člen

(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov)

Zaradi priprave občinskih proračunov ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči predhodne podatke o zneskih finančne izravnave.

17. člen

(nakazovanje prihodkov od dohodnine in finančne izravnave)

Zakon o financiranju občin (ZFO-1)

Časovnica