Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti...

3242. Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

Razglašam Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-371

Ljubljana, dne 26. novembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE VARNOSTI (ZNUZJV)

I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se določajo in urejajo nujni ukrepi za vzpostavljanje in zagotavljanje javne varnosti.

(2)

S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka spreminjajo in dopolnjujejo:

1.

Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17, 21/18 - popr., 80/20 - ZIUOOPE, 189/20 - ZFRO, 207/21, 44/22 - ZVO-2 in 17/25; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1),

2.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 - odl. US in 19/15),

3.

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 96/22 - odl. US, 2/23 - odl. US, 89/23 - odl. US in 53/24).

(3)

S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.

Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22, 109/23 - odl. US, 131/23 - ZORZFS, 100/24 in 40/25 - ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2),

2.

Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 - popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1),

3.

Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 - ZDOsk, 84/23 - ZDOsk-1, 28/25 - odl. US in 36/25; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),

4.

Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/21, 153/22 in 36/25; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1).

II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. Zakon o financiranju občin

2. člen

V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17, 21/18 - popr., 80/20 - ZIUOOPE, 189/20 - ZFRO, 207/21, 44/22 - ZVO-2 in 17/25) se v 20.a členu v četrtem odstavku na koncu 5. točke pika nadomesti z vejico in za njo doda nova 6. točka, ki se glasi:

»6.

stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih kakor so določeni v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu, ki ureja varstvo pred požarom, in stroškov nadzornih sistemov in ostalih oblik varovanja v romskih naseljih, uporabljenih v skladu z zakonom.«.

2. Zakon o brezplačni pravni pomoči

3. člen

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 - odl. US in 19/15) se v 8. členu za prvo alinejo dodajo nove druga, tretja in četrta alineja, ki se glasijo:

»-

zaradi prekrškov po drugem in četrtem odstavku 105., 106. ter 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 - uradno prečiščeno besedilo, 161/21 - popr., 22/25 in 86/25 - odl. US), prekrškov po 56. členu Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 - uradno prečiščeno besedilo in 153/22) ter prekrškov po 25. členu Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 - ZPrCP-E), če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti;

-

zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24) ter prekrškov tatvine in poškodovanja tuje stvari po zakonu, ki ureja nujne ukrepe za zagotavljanje javne varnosti, če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti;

-

za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah, v katerih je bil prosilcu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti;«.

Dosedanje druga do peta alineja postanejo peta do osma alineja.

4. člen

V 52. členu se v drugem odstavku za četrto alinejo dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita:

»-

vrsto zadeve, za katero je dodeljena brezplačna pravna pomoč;

-

vrsto izida zadeve, v kateri je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena prosilcu oziroma upravičencu;«.

Dosedanje peta do osma alineja postanejo sedma do deseta alineja.

3. Zakon o kazenskem postopku

5. člen

V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 96/22 - odl. US, 2/23 - odl. US, 89/23 - odl. US in 53/24) se v 25. členu v osmem odstavku za besedilom »drugi odstavek 205. člena« doda besedilo »in peti odstavek 207. člena«.

6. člen

V 207. členu se v drugem odstavku beseda »dveh« nadomesti z besedo »treh«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5)

Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženec izpusti, razen če vrhovno sodišče odloči drugače. Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, sme senat vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ za eno leto. Vrhovno sodišče določi najdaljše možno trajanje pripora, pri čemer upošteva naravo in težo kaznivega dejanja ter način izvršitve. Sklep o podaljšanju pripora izda vrhovno sodišče na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj en mesec pred iztekom pripora. S predlogom morata biti brez odlašanja seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v osmih dneh od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in se izjavita o navedbah na posebnem naroku.«.

7. člen

V 420. členu se v četrtem odstavku za besedilom »drugi odstavek 205. člena« doda besedilo »in peti odstavek 207. člena«.

III. DEL ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV

1. Zakon o davčnem postopku

8. člen

(izjema od izvzetja iz davčne izvršbe)

(1)

Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, ne glede na 3. točko 159. člena ZDavP-2 iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo.

(2)

Davčni organ, ki je na podlagi prejšnjega odstavka izdal sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o sprejetem sklepu obvesti krajevno pristojen center za socialno delo, ki presodi, ali je potrebno ravnati v skladu s 14. členom tega zakona oziroma v skladu s prvim in drugim odstavkom 99. člena ZSDP-1.

2. Kazenski zakonik

9. člen

(pregon kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po uradni dolžnosti)

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na četrti odstavek 122. člena KZ-1 pregon storilca za kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 začne po uradni dolžnosti.

10. člen

(pregon kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po uradni dolžnosti)

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na drugi odstavek 127. člena KZ-1 pregon storilca za kaznivo dejanje po prvem odstavku 127. člena KZ-1 začne po uradni dolžnosti.

11. člen

(kazen za kaznivo dejanje nasilništva)

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na prvi in drugi odstavek 296. člena KZ-1 storilec za kaznivo dejanje po prvem odstavku 296. člena KZ-1 kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let, storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 296. člena KZ-1 pa z zaporom od enega do petih let.

12. člen

(tatvina)

Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje:

-

z globo 150 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša do vključno 100 eurov,

-

z globo 300 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 100 do vključno 200 eurov,

-

z globo 450 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 200 do vključno 300 eurov,

-

z globo 600 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 300 do vključno 400 eurov,

-

z globo 750 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 400 do vključno 500 eurov,

-

z globo od 750 do 1500 eurov, če je bil storilec že pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

13. člen

(poškodovanje tuje stvari)

Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na prvi odstavek 220. člena KZ-1 poškodovanje ali uničenje tuje stvari ali da se tuja stvar napravi neuporabna, če je povzročena škoda majhna, pomeni prekršek in se kršitelj, ki je poškodoval ali uničil ali napravil neuporabno tako stvar, kaznuje:

-

z globo 150 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša do vključno 100 eurov,

-

z globo 300 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 100 do vključno 200 eurov,

-

z globo 450 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 200 do vključno 300 eurov,

-

z globo 600 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 300 do vključno 400 eurov,

-

z globo 750 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 400 do vključno 500 eurov,

-

z globo od 750 do 1500 eurov, če je bil storilec že pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

3. Zakon o socialno varstvenih prejemkih

14. člen

(izplačilo denarne socialne pomoči)

(1)

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ne glede na 38. člen ZSVarPre, upravičencu denarna socialna pomoč pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.

(2)

Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih, ko je ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine, pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi. V naravi se izplačuje kot:

-

neposredno plačilo položnic oziroma računov dobavitelju blaga oziroma storitve,

-

izdaja naročilnic za nakup blaga oziroma plačilo storitev

-

in podobno.

(3)

Denarna socialna pomoč v naravi se ne sme porabiti za nakup dobrin ter za storitve, ki niso nujne za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (npr. alkohol in tobačni izdelki).

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

Časovnica