PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081563
URS člen 125. Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) člen 4, 4/3, 4/4, 5, 5/2. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 47, 47/1, 119, 119/1, 119/1-b. ZPP člen 13, 13/1.
tožba za izbris znamke iz registra - enakost ali podobnost - enakost ali podobnost blaga ali storitev - razredi po nicejski klasifikaciji - verjetnost zmede v javnosti - verjetnost zamenjave - verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko - izkoriščanje oziroma oškodovanje razlikovalnega značaja ali ugleda prejšnje znamke - besedna podobnost - slikovna podobnost - zvočna podobnost - povprečni porabnik - splošna javnost - strokovna javnost - vezanost sodišč na odločbe upravnih organov - odločba urada za harmonizacijo na notranjem trgu evropske unije
Verjetnost zmede v javnosti obstaja, če obstaja nevarnost zamenjave znamk.
Nevarnost zmede je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Pri presoji je treba upoštevati vzajemno učinkovanje med stopnjo podobnosti znamk, stopnjo podobnosti blaga in storitev in razlikovalnim učinkom starejše znamke. To na primer pomeni, da večji ko je na primer razlikovalni učinek starejše znamke, bolj se mora nova znamka razlikovati od stare. Pri presoji podobnosti znamk je odločilen celotni vtis na povprečnega porabnika. Tega je potrebno določiti glede na vrsto blaga ali storitev.
Nevarnost zamenjave se presoja pri vseh znamkah enako, in sicer predvsem, ali obstaja nevarnost zamenjave pri porabniku, ki ne ve, da obstajata dve različni znamki. Porabnik, ki ve, da obstajata dve različni znamki, namreč ni toliko izpostavljen nevarnosti, da bo eno znamko zamenjal za drugo. Prav medmrežje ponuja tehnične možnosti, da se lahko porabnik, ki ne ve za obstoj dveh znamk, lažje izogne nevarnosti zamenjave.
Uglednost znamke se lahko dokazuje z raziskavami javnega mnenja ali podatki o tržnem deležu.
Za odločanje o podelitvi znamke po slovenskem nacionalnem pravu sta pristojna izključno slovenska uprava in v primeru spora še slovensko sodstvo. Urad za harmonizacijo na notranjem trgu je upravni organ EU. Odloča o registraciji znamke po pravu EU. Njegove odločitve za slovensko sodišče, ko odloča o znamki po slovenskem nacionalnem pravu, nimajo nikakršnega pomena. Nanje torej katerokoli slovensko sodišče ni vezano. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ker v procesnem smislu nepomembnega dejstva, to je odločbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu, ni navedlo v svoji obrazložitvi.
izostanek z naroka - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev - nekonkretizirane trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Ker gre za pavšalne in nekonkretizirane očitke, ki jih tožeča stranka ni v ničemer pojasnila oziroma zanje ni navedla razlogov, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj na njih niti ni moglo konkretizirano odgovoriti.
Tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, se le tega ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila. Skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP lahko v takem primeru sodišče zasliši zgolj stranko, ki je prišla na narok, torej v konkretnem primeru tožečo stranko. Tudi sicer pa bi morala tožena stranka kršitve določb pravdnega postopka, torej tudi po njenem neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, grajati takoj, ko je to mogoče. Slednjemu zaradi neutemeljene odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni zadostila.
znižanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene okoliščine – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog za odpoved
Če preživninski zavezanec izgubi zaposlitev po svoji krivdi, ne gre za pravno upoštevne spremenjene preživninske zmožnosti zavezanca, ki bi ga v smislu 132. člena ZZZDR opravičevale do zniževanja preživnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071186
OZ člen 538. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prenakazilo pokojnikovih denarnih sredstev – nalog za prenakazilo denarnih sredstev – darilna pogodba – oblika – obstoj darilne pogodbe – trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Darilna pogodba ne nastane z golim konsenzom pogodbenih strank, ampak samo, če je sklenjena v strogi obliki ali če je darilo dejansko izročeno. Če darovalec premično stvar ali pravico prenese na obdarjenca tako, da lahko ta z njo prosto razpolaga, obličnost v pisni obliki ni potrebna.
razrešitev upravitelja - lastna zahteva upravitelja za svojo razrešitev - zdravstveno stanje
Ker je pritožnik uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepredlaganju začasne ustavitve njegovega imenovanja v novih zadevah in porabi vseh razpoložljivih sredstev za kritje stroškov stečajnega postopka v predmetnem stečajnem postopku, s tem pa tudi očitek prvostopenjskega sodišča o neutemeljeni selektivni izbiri postopkov, v katerih bo upravitelj opravljal svojo funkcijo, je neutemeljeno izostala presoja prvostopenjskega sodišča o zatrjevanem zdravstvenem stanju upravitelja, ki ga je izkazoval s predloženim zdravniškim potrdilom in presoja (ne)zmožnosti upravitelja za opravljanje svoje funkcije v tem postopku, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja in izročitev v posest – porušenje zgradbe – neobstoj stanovanja – pravni interes za vložitev tožbe
Ker stanovanje, na katerega se nanaša tožba, ne obstaja več, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik nima več pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja, ki ne obstaja zaradi porušenja zgradbe, v kateri se je nahajalo.
tožba zaradi vznemirjanja služnostne pravice – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – onemogočen dostop do hiše zaradi ovire – nastanek težko nadomestljive škode – denarna kazen
Tožeča stranka vlaga tožbo na prepoved vznemirjanja pravice vožnje in hoje po služečem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve predlaga regulacijsko začasno odredbo, da sodišče naloži tožencu, da umakne svoje vozilo s služnostne poti. Dejstvo, da toženec zatrjuje, da naj bi tožnik imel na voljo še kakšno drugo pot, ni pravno relevantno in ne more ovirati izdaje regulacijske začasne odredbe, da mora tožena stranka umakniti avtomobil in s tem omogočiti tožniku dostop do hiše po služnostni poti.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
OZ člen 45, 45/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 81. ZPP člen 355.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je urejen v 81. členu ZDR-1. Glede veljavnosti sporazuma se uporabljajo določbe ZDR-1 o ničnosti in izpodbojnosti (14. in 15. člen ZDR-1) ter ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZDR-1 smiselno splošna pravila civilnega prava, ki jih vsebuje OZ. Tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi bil sporazum z dne 22. 10. 2014 izpodbojen zaradi napake volje – grožnje. Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ (prim. s sodbami Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 279/2011 z dne 4. 6. 2012, št. VIII Ips 2/97 z dne 13. 5. 1997 in drugimi).
Za veljavno sklenitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe potrebna tudi svobodna in prava volja, ki pa jo lahko izrazi le oseba, ki se svojega ravnanja zaveda in razume njegove posledice. Tožnik je med postopkom trdil, da zaradi jemanja močnih protibolečinskih zdravil v času podpisa sporazuma ni mogel oblikovati prave volje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, da tožnikovo psihično stanje v času sklepanja sporazuma ni odločilno, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058637
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZPP člen 139, 139/3.
vročanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sedež pravne osebe - firma - dejavnost
Neustrezna označba dejavnosti v firmi (nazivu) dolžnika ob hkratnem pravilnem zapisu njegovega fantazijskega imena in pravnoorganizacijske oblike na sodni pošiljki ni okoliščina, ki bi bila vplivala na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118. URS člen 27. Uredba o upravnem poslovanju člen 80, 80/2. KZ-1 člen 90, 221, 221/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitve obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni rok - objektivni rok
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku (ki morda poteka celo istočasno). Delovno sodišče v tem sporu samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, tudi če zoper delavca sploh ni bil uveden kazenski postopek. Delovno sodišče pa ne odloča o kazenski odgovornosti storilca, ampak zgolj presoja obstoj znakov kaznivega dejanja.
V primeru trajajoče kršitve pogodbenih obveznosti rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha, vse dotlej namreč kršitev traja. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila očitana kršitev tožnika storjena z dejanjem vklopa preusmeritve elektronske pošte in se je kontinuirano ponavljala vsak dan vključene preusmeritve, vse dokler se delovna postaja tožnika ni zavarovala, tako da mu je bila odvzeta in zapečatena. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila kršitev trajajoče narave in da je z njenim prenehanjem pričel teči objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zmotno pa je sodišče prve stopnje štelo, da je tožena stranka razlog za izredno odpoved oziroma hujšo kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja, ter storilca ugotovila šele z dnem zagovora, saj sta bila razlog za izredno odpoved in storilec toženi stranki znana najkasneje tedaj, ko je prejela izvedensko mnenje v postopku zavarovanja dokazov. Takrat je začel teči 30-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po poteku navedenega roka, je nezakonita, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo, delno pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
motenje posesti – postavitev zapornice na parkirišču – posest – soposest – zadnje stanje posesti – zunanja vidnost – trajnost – izključujočnost – dostopnost stvari – izdaja začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – neizkazanost verjetnosti obstoja terjatve
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Ugotovljena dejanska oblast tožnikov na spornem parkirišču ne izpolnjuje kriterija izključujočnosti (možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari) in dostopnosti ((so)posestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar (so)uporabljati), zato o soposesti tožnikov na spornem parkirišču ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084134
OZ člen 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – napad psa – strah – strah za drugega – spor majhne vrednosti – obseg pritožbenega izpodbijanja – zakonske zamudne obresti
Strah za drugega ni pravno priznana škoda. Pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru je tako treba upoštevati le strah, ki ga je tožnica utrpela zase (tudi strah in nelagodje pred drugimi psi je del primarnega strahu), ne pa tudi strahu za mater in psa.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077496
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 350/2, 351, 351/3, 442, 442/6, 442/7, 442/10. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/1.
nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike – stečaj nad premoženjem izbrisane družbe – prekinitev postopka – prenehanje teka roka med prekinitvijo postopka – vstop novega upnika v izvršilni postopek – pravočasnost predloga stečajnega upravitelja za vstop v postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.
Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.
ZPP člen 188. ZNP člen 23, 23/1, 37. ZVEtL člen 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – subsidiarna uporaba ZNP – umik predloga v nepravdnem postopku – soglasje nasprotnega udeleženca
Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069209
ZIZ člen 43. ZZZDR člen 192, 192/1, 213. ZPP člen 343, 343/4, 409, 409/1.
skrbnik za posebni primer – kolizijski skrbnik – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči.
Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen.
Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, se domneva, da je priznala tožbene trditve, da je izvajalska pogodba z začetkom stečaja nad X d. o. o. prenehala veljati. Pri tem ni odločilno, na kakšen način je pogodba prenehala veljati, s sporazumno razvezo ali zaradi odstopa od pogodbe s strani stečajnega upravitelja ali tožeče stranke. Ker tožena stranka ni (pravočasno) prerekala trditev tožeče stranke, da je pogodba prenehala veljati, sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, na kakšen način je pogodba prenehala veljati (sporazumno ali zaradi odstopa od pogodbe). Domneva, da je pogodba prenehala veljati, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prenehanje pogodbenega razmerja utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071109
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZTLR člen 63. SPZ člen 153. ZOR člen 997. OZ člen 1012.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – sodba na podlagi pripoznave – identičnost zahtevkov – istovetnost dejanskih stanov – podlaga toženkine obveznosti – zastava nepremičnine – hipotekarna tožba – poroštvo – poroštvena izjava
Dva spora sta identična, kadar sta obravnavni pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre za identična spora, če imata tožbena zahtevka različen tožbeni temelj; če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZFPPIPP-C člen 90.
vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – ustavitev izvršilnega postopka – nepridobitev ločitvene pravice pred začetkom stečaja – ustavitev po sili zakona – nadaljevanje izvršilnega postopka
Ustavitev postopka iz razloga, da upnik pred začetkom stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka stečajnega postopka, izvršilno sodišče pa izda samo ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Navedeno pomeni, da ustavitev postopka nastopi že po zakonu oziroma se izvršba ustavi po sili zakona (ex lege). Sklep o ustavitvi, ki ga sodišče izda po tem, ko ugotovi, da upnik v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, je le deklaratorne in ne konstitutivne narave. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, ni mogoče več nadaljevati.