Zmotno je materialno pravno stališče prvostopenjskega sodišča tudi v delu, ko zaključuje, da izjavi ne moreta nadomestiti dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je prenehala podizvajalska pogodba z dne 3. 6. 2012 in da je bila dejansko sklenjena pogodba med pravdnima strankama za ta dela. Podizvajalsko pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del (ki je po svoji pravni naravi podjemna pogodba; 619. člen OZ1 in nadaljnji) je namreč mogoče tako skleniti kot razvezati ustno. Ker pa za odločitev v obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni bistveno, ali je podizvajalska pogodba med družbo B., d. o. o., in tožečo stranko prenehala ali ne, pa v nadaljevanju odgovarja le na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da poslovnega razmerja med pravdnima strankama tožeča stranka ni uspela dokazati.
izostanek z naroka - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev - nekonkretizirane trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Ker gre za pavšalne in nekonkretizirane očitke, ki jih tožeča stranka ni v ničemer pojasnila oziroma zanje ni navedla razlogov, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj na njih niti ni moglo konkretizirano odgovoriti.
Tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, se le tega ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila. Skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP lahko v takem primeru sodišče zasliši zgolj stranko, ki je prišla na narok, torej v konkretnem primeru tožečo stranko. Tudi sicer pa bi morala tožena stranka kršitve določb pravdnega postopka, torej tudi po njenem neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, grajati takoj, ko je to mogoče. Slednjemu zaradi neutemeljene odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni zadostila.
znižanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene okoliščine – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog za odpoved
Če preživninski zavezanec izgubi zaposlitev po svoji krivdi, ne gre za pravno upoštevne spremenjene preživninske zmožnosti zavezanca, ki bi ga v smislu 132. člena ZZZDR opravičevale do zniževanja preživnine.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 399, 399-1, 399-4, 408, 408/2. KZ člen 134, 134/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – premoženjski položaj stečajnega dolžnika – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Posledično ne pomeni ovire za odpust obveznosti.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba službenega vozila - verbalno in fizično nadlegovanje
Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj bi nesmotrno porabljal delodajalčeva sredstva, obračunaval potne stroške za službena potovanja hkrati za uporabo službenega in lastnega vozila, obračunaval kilometrino na službeni poti za uporabo lastnega vozila, čeprav je imel na voljo službeno vozilo, s službeno kartico plačeval gorivo izven relacije službene poti in takrat, ko ni uporabljal službenega vozila, ter verbalno nadlegoval in motil pri delu ter fizično napadel dve delavki. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavane kršitve predstavljajo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izkazan razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa je podan tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ker tožnikovo ravnanje vsebuje vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Ker je razlog za izredno odpoved izkazan že s prvo očitano kršitvijo, je izpodbijana izredna odpoved zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071109
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZTLR člen 63. SPZ člen 153. ZOR člen 997. OZ člen 1012.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – sodba na podlagi pripoznave – identičnost zahtevkov – istovetnost dejanskih stanov – podlaga toženkine obveznosti – zastava nepremičnine – hipotekarna tožba – poroštvo – poroštvena izjava
Dva spora sta identična, kadar sta obravnavni pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre za identična spora, če imata tožbena zahtevka različen tožbeni temelj; če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058637
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZPP člen 139, 139/3.
vročanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sedež pravne osebe - firma - dejavnost
Neustrezna označba dejavnosti v firmi (nazivu) dolžnika ob hkratnem pravilnem zapisu njegovega fantazijskega imena in pravnoorganizacijske oblike na sodni pošiljki ni okoliščina, ki bi bila vplivala na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku.
tožba zaradi vznemirjanja služnostne pravice – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – onemogočen dostop do hiše zaradi ovire – nastanek težko nadomestljive škode – denarna kazen
Tožeča stranka vlaga tožbo na prepoved vznemirjanja pravice vožnje in hoje po služečem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve predlaga regulacijsko začasno odredbo, da sodišče naloži tožencu, da umakne svoje vozilo s služnostne poti. Dejstvo, da toženec zatrjuje, da naj bi tožnik imel na voljo še kakšno drugo pot, ni pravno relevantno in ne more ovirati izdaje regulacijske začasne odredbe, da mora tožena stranka umakniti avtomobil in s tem omogočiti tožniku dostop do hiše po služnostni poti.
razrešitev upravitelja - lastna zahteva upravitelja za svojo razrešitev - zdravstveno stanje
Ker je pritožnik uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepredlaganju začasne ustavitve njegovega imenovanja v novih zadevah in porabi vseh razpoložljivih sredstev za kritje stroškov stečajnega postopka v predmetnem stečajnem postopku, s tem pa tudi očitek prvostopenjskega sodišča o neutemeljeni selektivni izbiri postopkov, v katerih bo upravitelj opravljal svojo funkcijo, je neutemeljeno izostala presoja prvostopenjskega sodišča o zatrjevanem zdravstvenem stanju upravitelja, ki ga je izkazoval s predloženim zdravniškim potrdilom in presoja (ne)zmožnosti upravitelja za opravljanje svoje funkcije v tem postopku, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PREKRŠKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080013
URS člen 23, 26, 30. ZVPSBNO člen 2, 4. ZPP člen 7, 125a, 125a/4, 212, 227. ZP-1 člen 193.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – prekršek – absolutno zastaranje pregona prekrškov – pravdni stroški – odvetniška tarifa – DDV – stroškovni sklep
Iz Poročevalca DZ izhaja, da se podpoglavje 4.8 Tarife ZOdvT uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po ZVPSBNO. Tarifa v tem delu torej ne določa nagrade za postopek v primeru, ko stranka vloži tožbo na povrnitev škode, nastale zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak se nanaša na postopek pred Državnim pravobranilstvom.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal zavezanosti za plačilo DDV, upoštevajoč, da tudi sama pooblaščenka v stroškovniku pri tožbi DDV-ja ni priglasila, je pravilna.
odlog izvršbe na premičnine – predlog, vložen pri izvršitelju
Predlog upnika za odlog izvršbe na premičnine ureja 72. člen ZIZ, ki v četrtem odstavku med drugim določa, da mora v primeru, če gre za izvršbo na premičnine, in je izvršitelj zadevo že prevzel, upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju in priložiti listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom, izvršitelj v spisu in vpisniku pa evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče, ki o tem ne rabi izdati nobenega sklepa.
OZ člen 45, 45/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 81. ZPP člen 355.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je urejen v 81. členu ZDR-1. Glede veljavnosti sporazuma se uporabljajo določbe ZDR-1 o ničnosti in izpodbojnosti (14. in 15. člen ZDR-1) ter ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZDR-1 smiselno splošna pravila civilnega prava, ki jih vsebuje OZ. Tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi bil sporazum z dne 22. 10. 2014 izpodbojen zaradi napake volje – grožnje. Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ (prim. s sodbami Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 279/2011 z dne 4. 6. 2012, št. VIII Ips 2/97 z dne 13. 5. 1997 in drugimi).
Za veljavno sklenitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe potrebna tudi svobodna in prava volja, ki pa jo lahko izrazi le oseba, ki se svojega ravnanja zaveda in razume njegove posledice. Tožnik je med postopkom trdil, da zaradi jemanja močnih protibolečinskih zdravil v času podpisa sporazuma ni mogel oblikovati prave volje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, da tožnikovo psihično stanje v času sklepanja sporazuma ni odločilno, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071186
OZ člen 538. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prenakazilo pokojnikovih denarnih sredstev – nalog za prenakazilo denarnih sredstev – darilna pogodba – oblika – obstoj darilne pogodbe – trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Darilna pogodba ne nastane z golim konsenzom pogodbenih strank, ampak samo, če je sklenjena v strogi obliki ali če je darilo dejansko izročeno. Če darovalec premično stvar ali pravico prenese na obdarjenca tako, da lahko ta z njo prosto razpolaga, obličnost v pisni obliki ni potrebna.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, se domneva, da je priznala tožbene trditve, da je izvajalska pogodba z začetkom stečaja nad X d. o. o. prenehala veljati. Pri tem ni odločilno, na kakšen način je pogodba prenehala veljati, s sporazumno razvezo ali zaradi odstopa od pogodbe s strani stečajnega upravitelja ali tožeče stranke. Ker tožena stranka ni (pravočasno) prerekala trditev tožeče stranke, da je pogodba prenehala veljati, sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, na kakšen način je pogodba prenehala veljati (sporazumno ali zaradi odstopa od pogodbe). Domneva, da je pogodba prenehala veljati, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prenehanje pogodbenega razmerja utemeljujejo.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neprimeren predlog začasne odredbe – namen zavarovanja terjatve – prepustitev nepremičnine v trajno last in posest – prepoved odtujitve in obremenitve – nepremičnina v družbeni lasti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – prekoračitev tožbenega zahtevka
Predlagana začasna odredba je očitno neprimerna in z njo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve. Z nasprotno tožbo je namreč od tožencev zahteval, da mu parceli prepustijo v trajno last in posest. S predlagano začasno odredbo pa predlaga sodišču, da tožencem prepove obremenitev in odtujitev obeh parcel do pravnomočne rešitve spora, pri čemer pa iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da sta parceli družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe na tožnika. To pomeni, da s predlagano začasno odredbo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve.
stečaj zapuščine – obresti od obresti – stroški postopka – prijava terjatve v stečaju – nepopolna prijava
Tožeča stranka je obresti (oziroma pravico do njihovega izplačila) prejela, namesto dejanskega izplačila pa jih je ponovno „izročila“ zapustniku (oziroma jih pri njem pustila), kot novo glavnico. Situacija je enaka, kot če bi zapustnik tožeči stranki dejansko izplačal znesek, ki predstavlja obresti, nato pa bi mu ta isti znesek tožeča stranka ponovno posodila. Za takšno (novo) posojilo bi bila, v primeru zamude z vračilom, seveda upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od nove glavnice.
Določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP se uporabi, če je prijava terjatve nepopolna, če ne vsebuje (vseh) dejstev in ji niso predloženi (vsi) dokazi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti in odločiti o njeni utemeljenosti. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DEDNO PRAVO
VSL0071110
ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZST-1 člen 8. ZD člen 224.
plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin – vmesna sodba – uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – kupoprodajna pogodba – lastništvo nepremičnine – skrbnost pri pregledu listin – listina iz sfere intervenienta – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – sprememba tožbe – doplačilo sodne takse
V pritožbenem postopku, v katerem sta tožena stranka in intervenient uveljavljala novo dejstvo, s katerim sta se seznanila po zaključku glavne obravnave, in predložila nove dokaze, mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se 10. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v konkretnem primeru ne more uporabiti, ker med strankama ni bil sklenjen dogovor za uporabo lastnega avtomobila tožnika v službene namene in ker ni dokazano, da bi tožnik za pot na izobraževanje prejel potne naloge. Med strankama je bila namreč sklenjena pogodba o izobraževanju, s katero je bil tožnik napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena z dokumentom, v katerem je komandirja policijske postaje kot tožnikov nadrejeni navedel, da tožniku pripada kilometrina na celotni relaciji od bivališča do kraja izobraževanja, ker tožnik zaradi šolskega urnika nima možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva. Tožena stranka je tožniku kilometrino izplačevala v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina za prevoženi kilometer, kar pa ni pravilno, saj ne gre gre za povračilo stroškov za prevoz na delo v smislu 2. odstavka 5. člena Aneksa in zato tožniku pripadala kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.