Zmotno je materialno pravno stališče prvostopenjskega sodišča tudi v delu, ko zaključuje, da izjavi ne moreta nadomestiti dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je prenehala podizvajalska pogodba z dne 3. 6. 2012 in da je bila dejansko sklenjena pogodba med pravdnima strankama za ta dela. Podizvajalsko pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del (ki je po svoji pravni naravi podjemna pogodba; 619. člen OZ1 in nadaljnji) je namreč mogoče tako skleniti kot razvezati ustno. Ker pa za odločitev v obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni bistveno, ali je podizvajalska pogodba med družbo B., d. o. o., in tožečo stranko prenehala ali ne, pa v nadaljevanju odgovarja le na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da poslovnega razmerja med pravdnima strankama tožeča stranka ni uspela dokazati.
zavrženje pritožbe - pooblaščenci - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje pred višjim sodiščem - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
V kolikor pritožnik trdi, da bi moralo sodišče pritožbo dolžnika, vloženo po pooblaščenki, obravnavati kot nepopolno in dolžnika oziroma pooblaščenko pozvati, da predloži potrdilo o pravniškem državnem izpitu, višje sodišče dodaja, da je to pravno stališče pritožnika napačno.
Na strani pooblaščenca dolžnika je, da izkaže, da je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, to pa lahko izkaže le s predloženim potrdilom o opravi pravniškega državnega izpita in ne zgolj z navajanjem, da oseba – pooblaščenka ima opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058637
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZPP člen 139, 139/3.
vročanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sedež pravne osebe - firma - dejavnost
Neustrezna označba dejavnosti v firmi (nazivu) dolžnika ob hkratnem pravilnem zapisu njegovega fantazijskega imena in pravnoorganizacijske oblike na sodni pošiljki ni okoliščina, ki bi bila vplivala na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja in izročitev v posest – porušenje zgradbe – neobstoj stanovanja – pravni interes za vložitev tožbe
Ker stanovanje, na katerega se nanaša tožba, ne obstaja več, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik nima več pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja, ki ne obstaja zaradi porušenja zgradbe, v kateri se je nahajalo.
Za očitno računsko pomoto bi šlo lahko samo v primeru, če bi se sodišče prve stopnje na primer zmotilo pri seštevanju priznanih stroškov. V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, pač pa je sodišče prve stopnje priglašen strošek sodnih taks očitno spregledalo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – delna oprostitev plačila takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – učinek sklepa o oprostitvi v pravdnem postopku, s katerim se nadaljuje postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – doplačilo sodne takse za redni postopek kot procesna predpostavka
Sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks je bil izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se je po ugovoru nadaljeval v pravdnega, v izreku sklepa pa je določena veljavnost od 29. 7. 2014 dalje za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka (ne da bi bila omejena do odstopa zadeve v pravdo). Pravnomočen sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks za vloge, za katere je plačilo procesna predpostavka za obravnavo, zato v konkretnem primeru učinkuje tudi v pravdnem postopku, do konca tega postopka z rednimi pravnimi sredstvi.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 399, 399-1, 399-4, 408, 408/2. KZ člen 134, 134/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – premoženjski položaj stečajnega dolžnika – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Posledično ne pomeni ovire za odpust obveznosti.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, se domneva, da je priznala tožbene trditve, da je izvajalska pogodba z začetkom stečaja nad X d. o. o. prenehala veljati. Pri tem ni odločilno, na kakšen način je pogodba prenehala veljati, s sporazumno razvezo ali zaradi odstopa od pogodbe s strani stečajnega upravitelja ali tožeče stranke. Ker tožena stranka ni (pravočasno) prerekala trditev tožeče stranke, da je pogodba prenehala veljati, sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, na kakšen način je pogodba prenehala veljati (sporazumno ali zaradi odstopa od pogodbe). Domneva, da je pogodba prenehala veljati, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prenehanje pogodbenega razmerja utemeljujejo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077496
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 350/2, 351, 351/3, 442, 442/6, 442/7, 442/10. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/1.
nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike – stečaj nad premoženjem izbrisane družbe – prekinitev postopka – prenehanje teka roka med prekinitvijo postopka – vstop novega upnika v izvršilni postopek – pravočasnost predloga stečajnega upravitelja za vstop v postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.
Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0077481
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 5, 10, 10/1, 10/1-b, 10/4, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 17. ZPP člen 7, 7/1, 212, 213, 213/1.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov – ugovori – vezanost sodišča na izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba, potrjena kot EIN, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena Uredbe 805/2004), pri čemer pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo zgolj v primeru, če je sodba, potrjena kot EIN, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v katerikoli državi članici ali tretji državi, ob pogoju: 1.) da obe temeljita na istem dejanskem stanju in sta bili obe izdani med istima strankama; 2.) da je bila prejšnja izdana v državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe, in 3.) nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora (prvi odstavek 21. člena Uredbe 805/2004). Pod nobenim pogojem pa se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine (drugi odstavek 21. člena Uredbe 805/2004).
Pritožbeno ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov v spisu, da je Okrožno sodišče v Milanu dne 25. 3. 2015 dolžnikov predlog za umik potrdila o EIN razglasilo kot nedopusten za ponovno obravnavo. Iz obrazložitve izhaja, da ne gre za situacijo iz b. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe 805/2004, saj dolžnik plačilnemu nalogu, ki mu je bil pravilno vročen, v skladu s sodnim postopkom in v rokih, ki jih določa zakonodaja države članice, ki ga je izdala (Republika Italija), ni ustrezno ugovarjal, zato ni izpolnjena okoliščina iz b. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe 805/2004, v skladu s katero se potrdilo o EIN umakne, kadar je bilo napačno odobreno glede na pravila, določena v Uredbi 805/2004.
Tožena stranka sicer pravilno zatrjuje, da je bilo (materialno) dokazno breme v zvezi s pravilno izpolnitvijo obveznosti po podjemni pogodbi na strani tožeče stranke, vendar pa se med dokaznim postopkom lahko premešča procesno dokazno breme.
Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Tožena stranka bi morala v zvezi s tem zatrjevati konkretno opustitve podjemnikove pojasnilne dolžnosti, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storila (prav tako pa tudi ne v pritožbenem postopku), saj svojemu trditvenemu bremenu ne more zadostiti zgolj s sklicevanjem na to, da izdelek tožeče stranke ni v skladu s pričakovanji tožene stranke, kot tudi ne s trditvami, da je tožeča stranka sodelovala pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.
Tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja, da se je oseba, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte pri tožnikovem pooblaščencu, zmotila pri zapisu datuma prejema sodbe sodišča prve stopnje, zato je bila pritožba, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, pravočasna. Zatrjevani obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni podan. Iz navedb v predlogu za obnovo izhaja, da je napaka pri vročitvi nastala na strani tožnika samega (oziroma njegovega pooblaščenca), obnova postopka po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP pa se lahko predlaga, kadar z nezakonitim postopanjem sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, torej, kadar je odgovornost za napako v vročitvi v sferi sodišča, ne pa stranke. Zato je pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka kot neutemeljenega zavrnilo (401. člen ZPP).
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se 10. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v konkretnem primeru ne more uporabiti, ker med strankama ni bil sklenjen dogovor za uporabo lastnega avtomobila tožnika v službene namene in ker ni dokazano, da bi tožnik za pot na izobraževanje prejel potne naloge. Med strankama je bila namreč sklenjena pogodba o izobraževanju, s katero je bil tožnik napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena z dokumentom, v katerem je komandirja policijske postaje kot tožnikov nadrejeni navedel, da tožniku pripada kilometrina na celotni relaciji od bivališča do kraja izobraževanja, ker tožnik zaradi šolskega urnika nima možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva. Tožena stranka je tožniku kilometrino izplačevala v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina za prevoženi kilometer, kar pa ni pravilno, saj ne gre gre za povračilo stroškov za prevoz na delo v smislu 2. odstavka 5. člena Aneksa in zato tožniku pripadala kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
motenje posesti – postavitev zapornice na parkirišču – posest – soposest – zadnje stanje posesti – zunanja vidnost – trajnost – izključujočnost – dostopnost stvari – izdaja začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – neizkazanost verjetnosti obstoja terjatve
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Ugotovljena dejanska oblast tožnikov na spornem parkirišču ne izpolnjuje kriterija izključujočnosti (možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari) in dostopnosti ((so)posestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar (so)uporabljati), zato o soposesti tožnikov na spornem parkirišču ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084134
OZ člen 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – napad psa – strah – strah za drugega – spor majhne vrednosti – obseg pritožbenega izpodbijanja – zakonske zamudne obresti
Strah za drugega ni pravno priznana škoda. Pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru je tako treba upoštevati le strah, ki ga je tožnica utrpela zase (tudi strah in nelagodje pred drugimi psi je del primarnega strahu), ne pa tudi strahu za mater in psa.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neprimeren predlog začasne odredbe – namen zavarovanja terjatve – prepustitev nepremičnine v trajno last in posest – prepoved odtujitve in obremenitve – nepremičnina v družbeni lasti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – prekoračitev tožbenega zahtevka
Predlagana začasna odredba je očitno neprimerna in z njo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve. Z nasprotno tožbo je namreč od tožencev zahteval, da mu parceli prepustijo v trajno last in posest. S predlagano začasno odredbo pa predlaga sodišču, da tožencem prepove obremenitev in odtujitev obeh parcel do pravnomočne rešitve spora, pri čemer pa iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da sta parceli družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe na tožnika. To pomeni, da s predlagano začasno odredbo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - stanovanje
Toženka je dokazovala, da je sporno stanovanje kupila iz sredstev, ki so bila njeno posebno premoženje. Posebno premoženje po sklenitvi zakonske zveze (enako pa tudi v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ne preide v skupno premoženje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0077482
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 18, 29, 440. ZMZPP člen 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – (ne)pristojnost sodišča Republike Slovenije – tuja pravna oseba – prebivališče dolžnika v tujini – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, prav tako pa je upnik pravna oseba s sedežem v Republiki Italiji. To pomeni, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz določbe 29. člena ZPP, ki se v tem primeru uporabi na podlagi 15. člena ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DEDNO PRAVO
VSL0071110
ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZST-1 člen 8. ZD člen 224.
plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin – vmesna sodba – uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – kupoprodajna pogodba – lastništvo nepremičnine – skrbnost pri pregledu listin – listina iz sfere intervenienta – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – sprememba tožbe – doplačilo sodne takse
V pritožbenem postopku, v katerem sta tožena stranka in intervenient uveljavljala novo dejstvo, s katerim sta se seznanila po zaključku glavne obravnave, in predložila nove dokaze, mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.