TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se ugodi, in se ta v drugi povedi spremeni tako, da se ugotovi tudi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 1.383,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2013 dalje do plačila.

II. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti 128,72 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je obresti (oziroma pravico do njihovega izplačila) prejela, namesto dejanskega izplačila pa jih je ponovno „izročila“ zapustniku (oziroma jih pri njem pustila), kot novo glavnico. Situacija je enaka, kot če bi zapustnik tožeči stranki dejansko izplačal znesek, ki predstavlja obresti, nato pa bi mu ta isti znesek tožeča stranka ponovno posodila. Za takšno (novo) posojilo bi bila, v primeru zamude z vračilom, seveda upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od nove glavnice.

Določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP se uporabi, če je prijava terjatve nepopolna, če ne vsebuje (vseh) dejstev in ji niso predloženi (vsi) dokazi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti in odločiti o njeni utemeljenosti. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.