ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za revizijo – prirejeno pooblastilo – zavrženje revizije
Stranka mora reviziji predložiti novo pooblastilo, to je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve revizije, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba zoper katero vlaga revizijo, tej stranki že vročena. Pooblastilo, ki je bilo dano pred vročitvijo sodne odločbe, ki se izpodbija z revizijo in v katerem je naknadni zapis, da je dano za revizijo, pri tem naknadnem zapisu pa ni datuma in podpisa pooblastitelja, ni novo pooblastilo, ampak staro in za vložitev revizije prirejeno pooblastilo.
odgovornost države – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - delo policista – pregledovanje vlakov na mejnem prehodu – udar elektrike – policist pripravnik
Delo, ki so ga opravljali policisti Postaje mejne policije Dobova, pri kateri je svoje delovne dolžnosti v okviru programa usposabljanja za poklic policista opravljal tudi tožnik, ni bilo objektivno nevarno. Poostrena odgovornost po načelu vzročnosti namreč ni predvidena za dejavnosti, pri katerih nevarnostni potencial ni nič večji od tistega, ki se mu človek izpostavlja v vsakdanjem življenju, pač pa le za tiste dejavnosti, ki so same po sebi tako nevarne, da je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic pri njihovem opravljanju večja in je hkrati pričakovati, da bo škoda praviloma oziroma pogosto znatnega obsega. Tega kriterija tožnikovo delo ni dosegalo.
Zaradi narave poklica je prav pri usposabljanju za delo policista pričakovanje,
da se bodo kandidati zanj držali pravil, ki jih zavezujejo, največje. Z drugimi besedami, nadzorni policist tisti dan morda res ni imel tožnika vseskozi pod neposrednim nadzorom, vendar mu tega tudi ni bilo treba. Od bodočega varuha postave je pač utemeljeno pričakovati, da bo vestno ravnal v skladu z navodil, ki jih ima, in ukazi oziroma odredbami, ki so mu izdani.
ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 154, 154/1, 165, 165/1, 378. ZOR člen 375, 390, 390/1.
najemnina – zapadlost obroka – izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - zastaranje – pretrganje zastaranja – zavrženje tožbe – vložitev tožbe na nepristojno sodišče
Iz tožničinega izvršilnega predloga, s katerim se je začel ta postopek, izhaja, da ga je 3. 1. 2001 prejelo Okrajno sodišče v Celju, ki glede na predlagano izvršilno sredstvo ni bilo pristojno o njem odločati. Okrajno sodišče v Celju je predlog poslalo na pristojno Okrajno sodišče v Žalcu. Tja je prispel 31. 1. 2001, kar je po izteku trimesečnega roka iz prvega odstavka 390. člena ZOR.
Tožnica se utemeljeno sklicuje na predzadnji odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je pravočasno vložena tudi vloga, ki je bila izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa je prispela k pristojnemu sodišču po izteku roka, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika.
Po presoji revizijskega sodišča je bil tožničin izvršilni predlog 3. 1. 2001 očitno pomotoma poslan na nepristojno sodišče. Na njem je namreč kot naslovno sodišče pravilno navedeno Okrajno sodišče v Žalcu. Zato je glede na predzadnji odstavek 112. člena ZPP treba šteti, da je tožnica izvršilni predlog proti tožencu vložila pravočasno oziroma v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa z dne 6. 10. 2000. Upoštevaje še prvi odstavek 390. člena ZOR to pomeni, da je tožnica zastaranje vtoževane terjatve pretrgala že z vložitvijo predloga za izvršbo dne 14. 7. 1995, tedaj pa se zastaralni rok iz 375. člena ZOR še ni iztekel.
dovoljenost revizije – davčna izvršba - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker se revidentka le sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidentka niti ne navaja niti ne izkazuje, kakšne konkretne posledice naj bi zanjo imela izpodbijana odločitev, zato presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice, sploh ni mogoča in tako tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZIS člen 107, 107/9. ZUS-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 199, 199/1.
pravni interes - izvršba po drugih osebah - odločba o omejitvi dostopa do spletnih strani - položaj stranskega intervenienta - izvrševanje pravnomočne odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki mu je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in avtomobila – obojestranska krivda – povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Vožnja v ovinek namreč od slehernega voznika terja posebno previdnost ne glede na to, ali je hitrost vožnje na konkretnem cestnem odseku posebej omejena ali ne. Takó je zato, ker upravljanje vozila v ovinku otežuje delovanje centrifugalne sile, ki vozilo potiska navzven, prav tako pa se nasproti vozeča vozila zaradi zožene zorne razdalje opazi težje in predvsem kasneje, kot sicer.
Zaradi tega mora voznik, kadar cesta iz ravnine preide v zaporedje ostrejših ovinkov, po naravi stvari zmanjšati hitrost vožnje. Vozilo mora upočasniti na raven, ki varnostno tveganje kar najbolj zniža.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015463
ZZK-1 člen 8, 8/1, 41, 98, 98/2, 94. ZTLR člen 33. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 2.
izvršilni postopek - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začasna odredba - dobra vera - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pomen vknjižbe lastninske pravice
Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Plačilo odškodnine za nacionalizirano oziroma razlaščeno premoženje je ena od oblik denacionalizacije, zato dogovor iz sodne poravnave o plačilu določenega zneska namesto vrnitve stanovanj v last (in posest) že na podlagi splošnih izhodišč zakona ne more pomeniti tudi umika denacionalizacijske zahteve in s tem drugih zahtevkov po ZDen, npr. odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank
S prenosom pristojnosti na Okrajno sodišče v Mursko Soboto, na območju katerega sedaj prebiva predlagatelj A. A. in na območju katerega ima sedež Center za socialno delo Murska Sobota, medtem ko je predlagateljica B. B. še vedno na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ na Igu in tudi otroka, s katerima predlagatelja uveljavljata ureditev stikov, ne živita na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti, večja smotrnost postopka ne bi bila zagotovljena.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota – pooblaščenec odvetnik – prepozna revizija – zavrženje revizije
Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj naslovljena.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - prejudiciranje odločitve, na katero se prošnja nanaša – verjetnost izgleda za uspeh – razlaga 24. člena ZBPP – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če revident natančno in konkretno ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, presoja tega vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja ni izvedljiva.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki v teoriji in praksi ne vzbujajo dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ZDen člen 52, 88, 113, 115. ZOR člen 214, 219. OZ člen 193, 198.
privatizacija stanovanj – pridobitev lastninske pravice - ničnost prodajne pogodbe za nepremičnino zaradi denacionalizacije - neupravičena pridobitev - uporabnina - prepoved razpolaganja z nepremičnino po ZDen – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta
Tožnica je kot lastnica stanovanja nedvomno aktivno legitimirana za obligacijski zahtevek za plačilo uporabnine po 219. členu ZOR. To bi bila tudi v primeru, če bi bila (v določenem obdobju) le imetnica pravice uporabe, saj je bila hkrati tudi denacionalizacijska zavezanka. Kot taka je bila dolžna skrbeti za sporno stanovanje ves čas do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa po sprejeti sodni praksi pomeni tudi, da je upravičena zahtevati plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja stanovanje brez pravnega naslova in brez plačila.
premoženjska razmerja med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – razveljavitev prodajne pogodbe
Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – spor v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti – samostojni podjetnik posameznik – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnica je kot samostojna podjetnica posameznica s toženo krajevno skupnostjo, ki je samoupravna lokalna skupnost, sklenila najemno pogodbo. Sporno pravno razmerje, tako pogodbeno kot nepogodbeno, je v zvezi z opravljanjem tožničine pridobitne dejavnosti. Zato gre v tej zadevi za gospodarski spor.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni konkretno, jasno in določno izpostavil pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – subjektivna kumulacija – nediferencirana vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo – zavrženje revizije
Ker je tretji toženec le navaden sospornik, bi morala tožnica že v tožbi označiti ločeno vrednost spornega predmeta. Nediferencirana navedba ima enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0015289
URS člen 19, 19/1, 23, 26, 35, 51, 51/3. ZOR člen 154, 154/1, 172.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - profesionalna skrbnost - krivdna odgovornost - posebnosti nepravdnega postopka za prisilno pridržanje v zdravstveni organizaciji - pravica do sodnega varstva
Tožnica nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodne vmesne sodbe o utemeljenosti podlage tožbenega zahtevka.
Poleg narave sodnikovega dela je treba upoštevati tudi naravo sodnega postopka, ki ga je sodnik vodil, in način, kako ga je vodil. Nepravdni postopek o pridržanju v psihiatrični organizaciji je posebne vrste postopek, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost, ranljivost in tudi (iz palete različnih razlogov izhajajoča) nemoč osebe, ki naj bi bila prisilno pridržana. Zato je prisilni odvzem prostosti sicer mogoč, vendar mora biti izveden po predpisanem postopku in na naravi postopka ustrezen način. Ali z drugimi besedami: sodnik mora še posebej paziti tudi na to, da je res zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin take osebe. V tej luči lahko posamezne procesne kršitve pridobijo dodaten pomen in tudi prerastejo v kršitve ustavnih pravic. Če sodnik v takem primeru ne ravna s skrbnostjo, ki se od njega zahteva, je kriv in zanj krivdno odgovarja država.