Zatrjevani ničnostni razlogi izhajajo tudi iz ravnanja tožnice. Na ničnost pa se ne more sklicevati stranka, ki je ničnostne razloge povzročila. Tej stranki ni mogoče priznati pravnega interesa, ki jo legitimira k uveljavljanju ničnosti.
Pogodba, ki je bila s pravnomočno sodbo sodišča razglašena za nično, ni mogla ustvariti nobenega pravnega razmerja, saj je brez pravnega učinka. S tako sodbo je upravni organ pridobil možnost uporabiti nove dokaze in iz njih izvedeti za nova dejstva, ki bi že sami zase pripeljali do drugačne odločitve v upravnem postopku, če bi bili ti dokazi oz. dejstva uporabljeni v prejšnjem postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
ZUP člen 172. Tarifa prometnega davka tč. 13 tar.št. 3.
dokazovanje - potrdila državnih organov
Če stranka zahteva mnenje, da je njena "brošura" proizvod informativnega značaja iz 13. točke št. 3 tarife prometnega davka (mnenje o uvrstitvi proizvodov), pa Vlada na tako zahtevo izda pozitivno mnenje le za informativne liste, za mapo, ki je po navedbah stranke del brošure, pa negativno odločbo, ne da bi v obrazložitvi navedla, zakaj brošure ni šteti za enoten proizvod, in obrazložila, med katere vrste proizvodov je uvrstiti sporno mapo, je taka odločba nezakonita.
Položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja po delodajalcu ima tudi oseba (tujec), za katero se uveljavlja delovno dovoljenje, še posebej, če je bila pred tem pri delodajalcu že v delovnem razmerju.
V ugotovljenih okoliščinah psa tožene stranke ni mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 174.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Pravna podlaga za ugotovitev odškodninske odgovornosti je v tem primeru pravilo par. 1320 ODZ, s čimer soglaša tudi tožeča stranka. Ugotovljeno pa je, da do škode ni prišlo zaradi zanemarjanja nadzora nad psom, ampak zato, ker je tožnik psa dražil. Zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožnik sam v celoti odgovoren za škodo, ki mu je nastala pri tem.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da izpolnitveni rok v začetku sicer ni bil bistvena sestavina pogodbe, da pa so v obravnavanem primeru, ker toženec ni izpolnil prevzete obveznosti niti v dodatnem roku, nastale enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe (tretji odstavek 126. člena zakona o obligacijskih razmerjih, dalje ZOR). Po oceni revizijskega sodišča je na drugi in prvi stopnji sprejeto pravno zaključevanje pravilno in sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno odločili, da je toženec zaradi razdrtja pogodbe dolžan vrniti tožnici njeno izpolnitev to je izplačati 450.000,00 SIT. Namreč, ker toženec kot dolžnik svojih obveznosti ni izpolnil niti v naknadnem roku, so nastopile enake pravne posledice kakor pri fiksnem poslu (tretji odstavek 126. člena v zvezi s prvim odstavkom 125. člena ZOR), to pa pomeni, da je v posledici razdrtja pogodbe dolžan vrniti tožnici njeno izpolnitev (drugi odstavek 132. člen ZOR).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - delovno dovoljenje - tujec
Tožnici - tujki je poteklo osebno delovno dovoljenje, ki ga mora imeti, če naj ostane v delovnem razmerju. Zato ji je bilo delovno razmerje odpovedano.
Sodišče prve stopnje je njen zahtevek zavrnilo. Med drugim je svojo odločitev obrazložilo s tem, da verjame tožencu, da ni bilo izgledov za izdajo dovoljenja tudi v primeru, če bi on zanj zaprosil.
Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo, vendar s spremembo obrazložitve, da delodajalec ni dolžan vložiti prošnje za dodelitev delovnega dovoljenja delavcu.
S tako obrazložitvijo se je strinjalo tudi revizijsko sodišče, ko je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Delavec brez veljavnega delovnega dovoljenja ne more ostati v delovnem razmerju.
Revidentki v septembru 1991 pravice do družinske pokojnine sploh še niso mogle biti odmerjene iz enostavnega razloga, ker takrat ni izpolnjevala zahtevanih zakonskih pogojev zanjo (starost). Uživanja začasne vmesne pravice pa ni mogoče šteti kot osnovo za uporabo določb 3. člena odloka pri izračunu akontacije vojaške družinske pokojnine, saj gre za drugo dajatev, kot ji je bila priznana od 28.3.1993 dalje. Zato sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ji odmerili akontacijo družinske vojaške pokojnine kot upravičencu, ki mu pravice še niso bile odmerjene, v skladu z določbami 4. in 5. člena odloka o izplačevanju vojaških pokojnin.
ZDR 81990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 374, 365, 365/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje - sodni postopek - prepoved reformatio in peius
Tožena stranka se zoper odločitev prvostopnega sodišča v delu, s katerim je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku in odločeno o nezakonitosti sklepa direktorja in delavskega sveta tožene stranke, na podlagi katere naj bi tožnici zaradi neupravičenega izostanka z dela prenehalo delovno razmerje po 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, ni pritožila. Zoper zavrnilni del odločbe sodišča prve stopnje se je pritožila le tožnica. Zaradi prepovedi reformatio in peius po 374. členu ZPP, pritožbeno sodišče ni smelo poseči v sprejeto odločitev. S tem ni storilo nobene kršitve določb pravdnega postopka, ki je revident tudi sicer ne uveljavlja. To načelo ima prednost pred načelom iz drugega odstavka 365. člena ZPP, po katerem mora sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti presojati, ali je bilo na prvi stopnji pravilno uporabljeno materialno pravo.
ZDSS člen 73. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-3.
razporejanje delavcev - izredna pravna sredstva - revizija
Revident v pritožbi ni navajal, da ima kot sindikalni poverjenik pravico do posebnega varstva pred razporeditvijo na drugo delovno mesto. Ta ugovor je uveljavljal šele v reviziji. Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava kljub temu preizkusilo tudi v tem delu, ker je ta razlog revident uveljavljal v reviziji, ki jo je vložil na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Šikana zoper delavca je podana takrat, ko organi delodajalca ali delodajalec vodijo postopke v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadeli (oškodovali) njegove pravice in koristi.
zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - benificirana delovna doba
Samo vodenje del in nadziranje opravljanja takih del oziroma prisotnost v prostoru, kjer se ta dela opravljajo, ne zadošča za ugotovitev, da je delavec opravljal taka izredno težka in za zdravje škodljiva dela, da bi se mu lahko štela zavarovalna doba s povečanjem.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.ZPIZVZ člen 15, 16, 97.
akontacija vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Iz ugotovljenih pravno relevantnih dejstev obeh nižjih sodišč izhaja, da tožnik do 18.10.1991 ni dopolnil 48 let starosti, kot jo za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine pogojujejo 15., 16. in 97. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur. list SFRJ, št. 7/85) na katerega uporabo napotuje druga alinea prvega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Odlok, Ur. list RS, št. 4/92). Obe nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik izpolnil zahtevano starost 48 let šele 10.11.1991, torej po datumu, ki je kot pogoj za prevzem izplačevanja pokojnine vojaškim upravičencem predpisan v prej omenjeni drugi alinei prvega odstavka 2. člena odloka. Ker tožnik ni izpolnjeval v odloku določenih statusnih pogojev, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZDR (1990) člen 33. ZTPDR člen 21, 21/1, 21/1-4. ZPP (1977) člen 3, 3/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - izpodbojnost sporazuma o plačilu odpravnine - razpolaganje strank, katerega sodišče ne prizna
V času sklenitve sporazuma o prenehanju delovnega razmerja tožnika dne 12.4.1991 pa tudi omenjena zakonska določila niso bila več v veljavi. V zvezi s pravno presojo tega sporazuma zato revizijsko sodišče ugotavlja, da ob dejanskih izhodiščih, na katerih temeljita odločbi obeh sodišč, nima pomislekov o pravilnosti njune pravne razlage. Če je tožnik menil, da v sporazumu določena višina odpravnine ne ustreza njegovi pravi volji, torej da je za njegovo veljavnost manjkal eden od temeljnih pogojev, bi moral svoje nestrinjanje uveljaviti v skladu s pravilnim pravnim poukom v sklepu tožene stranke z dne 15.4.1991. Pogodbena klavzula iz drugega odstavka sporazuma, s katero se tožnik odpoveduje vsakemu ugovoru - ki nasprotuje določilu tretjega odstavka 3. člena ZPP - mu te pravice ni mogla omejiti. Ker tožnik sporazuma ni izpodbijal, sporazum ostaja v veljavi in pomeni pravno upoštevan zapis pogodbene volje obeh strank.
pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti - razporeditev
Za razporeditev invalida III. kat. na drugo delovno mesto je odločujoče, ali je invalid sposoben opravljati dela na tem delovnem mestu, in ali to delovno mesto ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - začasna odstranitev delavca - pravica do razlike plače
Tožnik je zahteval od toženega podjetja plačilo 12 plač, ker je bil nezakonito razrešen kot direktor. Podlaga zahtevka je bila pogodba o zaposlitvi, kjer je bilo to določeno. Toženec je menil, da tožnik do tega zneska ni upravičen, ker mu ni prenehalo delovno razmerje, zadevni člen pogodbe pa je uvrščen v poglavju "Izplačila ob prenehanju delovnega razmerja".
Vsa tri sodišča so menila, da je treba določilo zadevnega člena tolmačiti v smislu prvega odstavka 99. člena ZDR, to je tako, kot je napisano, saj ni bilo pravne podlage za uporabo drugega odstavka tega člena. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku toženca, sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo, revizijsko sodišče pa je toženčevo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 106, 106/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, ker je bil neopravičeno odsoten z dela pet zaporednih delovnih dni. Kot datum prenehanja delovnega razmerja je štelo prvi dan neopravičene odsotnosti z dela. Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo.
Revizijsko sodišče je obe odločbi nižjih sodišč razveljavilo, ker nista upoštevali določila prvega odstavka 106. člena ZDR, po katerem ugovor zoper sklep organa prve stopnje zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve.
Tudi pri uveljavljanju nezastavljive materialne pravice - pokojnine - je treba spoštovati zakonsko določene procesne roke. Predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka se lahko vloži le v rokih določenih v 252. čl. ZUP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja lahko delavec in delodajalec skleneta ves čas trajanja delovnega razmerja, torej tudi takrat, ko je delavec na čakanju.