Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023249
KZ člen 169, 169/2. ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 25, 25/1, 25/1-1. ZS člen 99, 99/1, 99/1-1. ZMed člen 2.
kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije -klepetalnica – spletni forum - določenost v zakonu - stvarna pristojnost - pravočasnost vloge - zasebna tožba
Kdor izvrši kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije, na ta način izvrši kvalificirano obliko kaznivega dejanja iz 2. odst. 169. člena KZ, za katero pa je po določbah ZS in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Spreminjanje cen nepremičnin na trgu je splošno znano dejstvo, ki ga stranke morajo in morejo upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Na zvišanje (ali padec) cen je torej treba računati in se v primeru normalnega poslovnega rizika, kot tudi zvišanja cen, če se gospodarstvo usmerja k zvišanju cen, na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb oziroma takšen dvig cen (bistven), da stranko prizadene v takšni meri, ki ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
Tožeča stranka je svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila, čeprav je pomotoma napisala prejšnjo opravilno število namesto sedanje. Po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ji ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
ZFPPIPP člen 275. ZPP člen 108, 108/2, 318, 318/3, 318/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - pravni interes za ugotovitveni zahtevek –– nesklepčnost tožbe – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
Sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je glede na določilo 275. čl. ZFPPIPP bilo mnenja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, saj bi potrebovala oblikovalno sodno odločbo kot pogoj za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Utemeljenost dajatvenega zahtevka je namreč vezana na oblikovalni učinek sodbe na izpodbijanje.
V primeru nepopolne tožbe se pomanjkljivost odpravi na podlagi 108. čl. ZPP, o odpravi nesklepčnosti pa govorita 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP. Omejitve iz 2. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če nepopolno tožbo vloži odvetnik, se takoj zavrže in se ne vrača v popravo, pri odpravi nesklepčnosti ni.
nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dovoljenosti izvršbe – ugovor zoper terjatev - predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je dovoljena samo v povezavi z ugovornim postopkom: pogoj za njeno dovoljenost pa je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je tožba dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore: (1) da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala obstajati na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave kot izvršilnega naslova, (2) da je upnik odložil izpolnitev terjatve za čas, ki še ni potekel in (3) da je terjatev zastarala.
Ker pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije oz. iz pritožbi priloženega pooblastila ne izhaja, da bi pooblaščenka pravosodni izpit imela, je potrebno njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - vknjižba prenosa lastninske pravice
Upravna enota posla, ki bi ji bil predložen v odobritev po izteku roka 60 dni, ne bi mogla odobriti. Če posel ne bi bil odobren, odložni pogoj ne bi nastopil in pogodba zato ne more veljati in imeti pravnih učinkov. Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi za primere, ko ponudnik prodajne pogodbe noče skleniti (oziroma ko noče izdati ustrezne listine) veljal daljši rok za uveljavljanje upravičenj predkupnega upravičenca, je potrebno ta rok upoštevati tudi kadar predkupni upravičenec svoja upravičenja uveljavlja s pravdo. Tožnik ne more v pravdnem postopku doseči več pravic kot bi jih imel na podlagi materialnopravnih določb ZKZ kot sprejemnik ponudbe. Pogodba, ki je bila sicer sklenjena pod odložnim pogojem, nima na podlagi povedanega nobenih pravnih učinkov in tožnik na njeni podlagi ne more zahtevati ničesar. Prav tako ponudba potem, ko je tožnik s svojim ravnanjem (prepozno vložitvijo tožbe) povzročil, da pogodba ni začela veljati, ne zavezuje več ponudnika, saj je bila enkrat že konzumirana.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 276.
stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajem – gospodarski spor – tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj
Spor zaradi razveljavitve učinkov pravnih dejanj in plačila, ki ga sproži stečajni upnik, je spor v zvezi s stečajnim postopkom, zato zanj po določilu 6. točke 483. člena ZPP veljajo pravila v postopkih o gospodarskih sporih. To pa pomeni, da je za odločanje v takem sporu pristojno okrožno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje postopka v pravdi
Pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse – nadaljevanje postopka v pravdi – odstop spisa pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0007127
OZ člen 5.
razlaga pogodbe – zavarovalnina – načelo vestnosti in poštenja
Pogodbeno določilo, na osnovi katerega bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe že, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti, ki za zavarovalnico sicer ne predstavljajo posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočila ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino, pomeni preveliko breme zavarovanca v razmerju do zavarovalnice. Zato je takšno določilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0007090
OZ člen 435. ZIZ člen 65, 65/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - prodajna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – lastništvo vozila – napačen zapis v prometnem dovoljenju
Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko kot upnika sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – odklanjanje zdravljenja
Pri A. K. je prisotna duševna motnja – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, ogroža pa tudi svoje zdravje oziroma celo življenje . A. K. bi na prostosti ogrožala svoje zdravje in tudi življenje s tem, ko bi spet nehala jesti in bi se tudi sicer hudo telesno zanemarila, upoštevati je tudi zaključek o odklanjanju zdravljenja. Ker udeleženki zaenkrat ni mogoče pomagati z milejšimi ukrepi, saj je zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom nujno, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007560
ZPP člen 452, 458, 458/1. OZ člen 851, 851/1, 863, 865, 865/1.
spor majhne vrednosti – omejeno število vlog – prevozna pogodba – posel špedicije – sklepčnost pobotnega ugovora
Določila 452. člena ZPP o omejenem številu vlog ni mogoče upoštevati, če sodišče strank na to določilo ZPP ne opozori.
Kršitev določil, ki se nanašajo na število vlog v sporih majhne vrednosti, pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ta pa v sporih majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog.
Tudi če tožeča stranka izrecno navaja, da je "opravila prevoz" blaga iz Kitajske na naslov tožene stranke, je iz njene trditvene podlage razvidno, da je le organizirala dostavo pošiljke, ki je bila nedvomno izvedena z letalskim prevozom. Tudi njene navedbe, da prevzema ni mogla izvršiti, ker izvoznik ni imel vseh dovoljenj za opravljanje izvoza in da je po večkratnih komunikacijah med izvoznikom in partnerjem tožeče stranke izvoznik končno dobil dovoljenje za izvoz, kažejo na to, da je tožeča stranka za toženo opravila posel špedicije.