Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060569
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ODZ paragraf 934. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 37, 37/1. ZZK člen 22. ZZK-1 člen 33.
darilna pogodba - pravila ODZ - realen kontrakt - izročitev darila - poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Čeprav se poslovna sposobnost in s tem procesna sposobnost polnoletnih oseb domneva, mora sodišče na njen obstoj paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče iz okoliščin posameznega primera posumi na pomanjkanje poslovne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
V skladu s pravnim pravilom paragrafa 934 ODZ, ki je veljal v času sklepanja darilne pogodbe, je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti darilo obdarjencu tudi izročeno v posest.
Določila 55. točke PGU ni mogoče razumeti na način, da pravica do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne zapade (oz. zapade kadarkoli), če končni obračun ni izdelan. V takem primeru se pač upošteva datum dejanskega prevzema del kot datum, do katerega mora naročnik izvajalcu sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
Če ne bi šlo za solastnino, bi lahko lastnik nepremičnine zahteval od tistega, ki ima nepremičnino v neposredni ali posredni posesti brez pravnega naslova, vrnitev le-te in hkrati, v primeru nedobrovernosti prejemnika, nadomestitev dosežene koristi, ki je enaka obsegu prikrajšanja oziroma plačilo uporabnine. V primeru solastnine na vsakega od solastnikov ne odpade določen fizičen del stvari, s katerim bi lahko samostojno razpolagal, ampak le računsko odrejeni (idealni) del lastninske pravice. Do realizacije delitve gre tistemu od solastnikov, ki solastne nepremičnine ne uporablja, zahtevek iz neupravičene obogatitve le ob pogoju, da izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tudi dolžnik, ki sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne nasprotuje, za opravljanje izvršbe pa se ne strinja s krajevno pristojnostjo sodišča, ki jo napove Centralni oddelek za verodostojno listino, mora ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takšnem primeru v ugovoru nasprotuje samo krajevni pristojnosti sodišča, ki bi naj opravilo izvršbo (šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.
napotitev na pravdo – spor med dediči – obseg zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zastaranje tožbe
Ker ni sporno, da je zapustnik za časa življenja z darilom razpolagal v korist svoje žene, ne gre za spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Ker v zvezi s tem ni razvidno, da bi šlo za spor o kakšnem dejstvu, za prekinitev zapuščinske obravnave ni podlage.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – sposobnost biti stranka – pravdna sposobnost - pravdna nesposobnost – pomanjkanje pravdne sposobnosti – nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti – prekinitev pravdnega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da je v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, pravdnega sodišča ne zavezuje, da postopek prekine. Obenem pa ga tudi ne odvezuje dolžnosti, da v skladu s 80. členom ZPP pazi na pravdno sposobnost in v zvezi s tem ukine vse, kar mu nalaga zakon.
protipravno ravnanje policistov - prekoračena sila – neobstoj povoda za napad – izključitev soprispevka oškodovanca – splošno znano dejstvo
Tožnik v času škodnega dogodka ni več dajal povoda za napad policistov, saj se ni več upiral ali motil javnega reda in miru. Zato je prekoračena in nepotrebna uporaba sile ustrezna dejanska podlaga za materialno pravno pravilno ugotovitev o protipravnem ravnanju obeh policistov in za izključitev tožnikovega soprispevka k nastali mu škodi.
Splošno znano dejstvo je tista okoliščina, ki je znana širšemu in nedoločenemu krogu ljudi v določenem času in okolju, kjer se opravlja sojenje (širša notornost, ki se uporablja v sodni praksi kot ustrezna in uporabljiva definicija tega pravnega standarda). Kakšni so prispevki, ki ločijo bruto znesek dohodka od neto zneska, pa je predmet konkretne zakonodajne ureditve, ki vendarle ni splošno znana, po drugi strani pa gre za konkreten oz. individualiziran izračun ob podanih posamičnih konkretnih parametrih, ki jih predstavljajo podatki o odmernih osnovnih in davčnih stopnjah.
ničnost pogodbe – kondikcijski zahtevek – ugasnitev pravice
Ugotavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče ločiti od njenih posledic (uveljavljanja kondikcijskih zahtevkov) in ju obravnavati po različnih pravnih režimih. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe.
ZJC člen 8, 16, 19. ZGJS člen 3, 32, 33, 39, 53. ZOR člen 154.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje - vzročna zveza – odgovornost koncedenta – pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti – odgovornost upravljavca cest – poškodbe na ledu – poledenel in zasnežen pločnik – načelo varstva oškodovanca
Pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti, ki je nejasen pravni pojem, je treba razlagati v skladu z načelom varstva oškodovanca na eni strani in v skladu s primarno odgovornostjo občine za varno stanje cest na drugi strani.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZPIZ-1 člen 260, 260/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bila tožniku, ki je s tožbenim zahtevkom kot vzrok invalidnosti I. kategorije namesto bolezni uveljavljal poklicno bolezen in ki je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagal, da se mu začasno izplačuje akontacija invalidske pokojnine, ta akontacija že odmerjena z dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo toženca, s katero je bilo odločeno tudi, od kdaj dalje se mu le-ta izplačuje, njegov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen. Akontacija invalidske pokojnine niti ni predmet glavnega spora, temveč je lahko le predmet upravne izvršbe, zaradi česar bi bilo tožnikov predlog treba celo zavreči.
OZ člen 6, 138, 147, 171, 179, 180. ZPP člen 313, 313/2, 354, 354/2.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – silobran – sočasnost napada – sorazmernost obrambe – prispevek oškodovanca – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – paricijski rok – odgovornost delodajalca za delavca – odgovornost lastnika lokala za izbiro redarja
Tudi če je tožnik toženca v lokalu napadel ter mu grozil in ga žalil, je med takšnim ravnanjem tožnika ter škodnim dogodkom vendarle časovna distanca. Do napada toženca na tožnika je prišlo kasneje, ko je napad tožnika (tako fizični kot verbalni) že prenehal, razen tega pa je bil kasneje tožnik že fizično obvladan in odstranjen iz lokala in ni bilo nobene potrebe po kakršnemkoli posredovanju pritožnika, ki je brez upravičenega razloga šel za že odpeljanim tožnikom iz lokala, še najmanj pa seveda potrebe po izvršitvi izjemno krutega napada na telesno tudi šibkejšega in za razliko od njega borilnih veščin neveščega tožnika, ko ga je zunaj ležečega brcnil v glavo. Zato ni potrebnega časovno – dogodkovnega sosledja, kot tudi ne objektivnih okoliščin, ki bi kazale na ravnanje v silobranu ali tožnikov soprispevek.
Tudi če je lastnik lokala sodeloval pri izbiri redarja in se razumljivo odločal za takšne, ki so obvladali tudi borilne veščine, ali kasneje kot skrben lastnik lokala celo opazoval oziroma nadziral, kako ta opravlja svoje delo, ni imel razloga, da bi tožencu prepovedal ali onemogočil še naprej opravljati redarsko službo v lokalu, če ta ni že kdaj prej ravnal neprimerno pri izvrševanju redarske službe in bil zato osebnostno neprimeren opravljati to delo.
Delodajalec objektivno odgovarja za krivdno ravnanje svojega delavca v zvezi z delom.
upnik kot upravičen predlagatelj izdaje dodatnega sklepa o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju –
Upnik res ni stranka zapuščinskega postopka, kar pa ne pomeni, da ni upravičen predlagatelj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Določba 221. člena ZD namreč ne omejuje kroga upravičenih predlagateljev le na dediče oziroma stranke zapuščinskega postopka, temveč lahko izdajo predlaga vsaka prizadeta oseba, torej tudi upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004546
ZPP člen 76, 76/1, 82. ZZZDR člen 211. SPZ člen 67, 67/6.
ureditev razmerij med solastniki - procesne pomanjkljivosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost stranke - smrt stranke pred vložitvijo predloga - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer
Prav tako pritožniki ne morejo uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 67. člena SZ, saj ta ureja možnost postavitve skrbnika za poseben primer solastniku, ki dalj časa ni dosegljiv, ne pa, ko je ta mrtev.
pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Ko je terjatev zastarana, pa nastopijo enaki učinki – pretrganje zastaranja samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo po 341. členu OZ (pisna oblika; enake učinke kot pisna izjava ima tudi zastava, dana za zastarano terjatev, ali kakšno drugo zavarovanje).
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 197, 198, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 208/2. ZPP člen 337, 337/1, 366. Odvetniška tarifa tar. št. 18, 18/1, 27, 27/6.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu – poplačilo upnikove terjatve – izpodbijanje terjatev – razdelitveni narok – obračun upnikove terjatve – vrstni red terjatev – prednost pri poplačilu
V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov
Možnost vedeti, da oddaja (delno) tujo stvar (ker tako izhaja iz zemljiške knjige), je prvo sodišče pravilno ocenilo kot okoliščino, ki kaže na nepoštenost najemodajalca kot pridobitelja, ob dejstvu, da v pravdi slednji ni uspel dokazati drugače (da tožnik ni solastnik do 1/6), in ob tem, da ob prejemu najemnine ni plačal solastniku niti tistega deleža, ki mu ga je sam priznaval.
pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.