ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 20, 20/2, 83, 83/2-1, 93.
davki - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - ustna darilna pogodba - sorodniki - primerni, substancirani in pravočasni dokazi - izvedenec finančne stroke - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora, saj ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazna predloga za zaslišanje revidentkinega očeta in moža.
Treba je upoštevati naravo spora, in sicer, da gre za obdavčitev fizične osebe, ki zatrjuje, da je svoje dohodke pridobila na podlagi ustno sklenjene darilne pogodbe s svojim očetom. V takšnih primerih so dokazni predlogi za zaslišanje pogodbenih strank primerni in v skladu s 77. členom ZDavP-2, ki določa da so poleg listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga ustrezna in primerna dokazna sredstva.
Dokazni predlogi morajo biti tudi pravočasni in substancirani, dokazi pa taki, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.
Glede tega se bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku opredeliti in izvesti predlagane dokaze, ki te pogoje izpolnjujejo, ter o zadevi na podlagi dopolnjenega postopka ponovno odločiti ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
ZUS-1 člen 25, 25/3, 27, 27/1-2, 27/3, 36, 36/1-8, 40, 64, 64/1-3, 75, 75/1-1, 77. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 14, 14/2.
zavrženje tožbe - pritožba - stroški ugovora zoper informativni izračun - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - litispendenca
V 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. To določbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uporabilo zmotno. Za položaj, da je „o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba“ gre namreč le takrat, kadar je sodišče že presodilo utemeljenost tožbe iste stranke zoper isti akt uprave, pa se enaka tožba iste stranke zoper isti upravni akt ponovno predloži v presojo sodišču prve stopnje, ne pa takrat, ko gre za presojo utemeljenosti dveh tožb iste stranke zoper dva različna akta uprave, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi iste stranke (v tem primeru stroškov postopka v zvezi z informativnim izračunom tožničine dohodnine za leto 2011).
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77, 95, 141, 141/2, 267, 267/4. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZGD-1 člen 73.
dovoljena revizija - davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - posojilna pogodba - instrukcijski rok - rok za izdajo odmerne odločbe - sklicevanje na obrazložitev davčnega organa - revizija kot samostojno pravno sredstvo - obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih premoženjski viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni.
Rok za izdajo odmerne odločbe, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je instrukcijske in ne prekluzivne narave.
Sodišče prve stopnje s tem, ko se je sklicevalo na obrazložitev davčnega organa in ni še dodatno zaslišalo prič, ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, saj je na podlagi drugih izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni mogoče izključiti dvoma v resničnost posojilnih razmerij.
Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo, s posebnim in omejenim obsegom izpodbijanja. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti in samo do teh argumentov se je Vrhovno sodišče tudi dolžno opredeliti.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga o ugotovitvi datuma vročitve odločbe - vrednost spora - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.
ZDDPO člen 11, 12, 18, 18/1, 18/2, 24. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. ZUP člen 253, 253/2. ZDavP člen 117. ZDavP-2 člen 260, 260/4. ZDoh člen 15, 15/1-4, 15/5, 17, 17-3, 17-4. ZDoh-2 člen 19, 19-7. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 2. Slovenski računovodski standardi (SRS 1997) standard 21. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 21.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb -igralništvo - davek od osebnih prejemkov - transferne cene - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - mednarodne pogodbe o odpravi dvojne obdavčitve - drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki - darila - popusti - prejemki nerezidentov - znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov ne plača davka po odbitku - odhodki za reprezentanco - odhodki za izdelavo študije - knjigovodske listine
V skladu z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede take obveznosti določa drugače. ZDDPO-2 pa ne vsebuje določbe, da se za primere, ko je davčna obveznost nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporablja novi zakon.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ, in to samo v primeru, če na podlagi strankine pritožbe spremeni izpodbijano odločitev. Iz njenega besedila ne izhaja, da omejuje drugostopenjski organ tudi, ko izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, prav tako ne omejuje prvostopenjskega organa, ko odloča v ponovnem postopku. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (kot izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP), prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopenjskega organa, glede česa je treba dopolniti postopek (kot izhaja iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), sicer pa mora odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice (8. člen ZUP). Če prvostopenjski organ ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja določa materialne pravice davčnih zavezancev, ki pa jih morajo davčni zavezanci uveljaviti na način, ki ga določi država podpisnica mednarodne pogodbe. Tovrstne mednarodne pogodbe zavezujejo države podpisnice k izpolnitvi obveznosti, h katerim so se zavezale, ne določajo pa, kako morajo te obveznosti izpolniti, in ne določajo postopkov, po katerih se te obveznosti izpolnjujejo. Davčne ugodnosti, kar zaveze iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja nedvomno so, se po slovenskem postopkovnem pravu uveljavljajo samo na zahtevo davčnega zavezanca.
Kupončki in vavčerji, s katerimi je revidentka svojim gostom nudila brezplačno hrano in pijačo oziroma jim krila stroške hotelskih storitev, so darila oziroma popusti, ki so bili obdavčljivi prejemki v smislu četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh.
Določba 117. člena ZDavP (ki je določala znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov, ki se vključujejo v dohodnino, ne plača davka po odbitku) in na njeni podlagi sprejet podzakonski akt, sta se uporabljala le za izplačila rezidentom. Če je izplačevalec dohodek izplačal nerezidentu, ni imel pravice opustiti davčnega odtegljaja od izplačila.
Revidentka ni z ničemer izkazala, da so pogostitve in podobne izdatke dejansko izkoristili njeni gostje ali poslovni partnerji. Zgolj to, da je storitve naročila, ne dokazuje, za kaj jih je porabila. Ker o končni uporabi oziroma o koristnikih teh storitev nima verodostojnih knjigovodskih listin, je odhodke knjižila v nasprotju z 11. členom ZDDPO, ki določa, da se med davčno priznane odhodke davčnega zavezanca vštevajo le odhodki, ki so obračunani na podlagi SRS.
Odhodki za izdelavo študije, ki je služila slovenskim igralniškim družbam za pogovore z državo o njeni fiskalni politiki, ne izpolnjujejo nobenega od pogojev, ki so v drugem odstavku 12. člena ZDDPO določeni za davčno priznanje odhodkov. Odhodki za študijo niso bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, niso bili neposredno nujna posledica opravljanja te dejavnosti, prav tako pa niso bili neposredni pogoj za ustvarjanje prihodkov. Povedano drugače: vzročna zveza med stroški, ki jih je imela revidentka z njeno izdelavo, in učinki, ki naj bi jih študija imela na njeno poslovanje, je premalo izrazita, da bi bilo mogoče odhodke za njeno izdelavo davčno priznati.
ZDoh-2 člen 15, 15/2, 15/3, 36, 37, 37/1-5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/3-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/3, 102.
stroški specializacije - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - prevzem dolga
Določbo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki določa, da plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, niso obdavčljiva boniteta, je treba razlagati tako, da zajema le plačila za tista izobraževanja, ki se izvajajo v času trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki plača izobraževanje.
Če pa mora oseba zaradi prenehanja delovnega razmerja vrniti plačila nekdanjemu delodajalcu, hkrati pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo ta prevzel njen dolg, gre za obdavčljivo nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo, kot določa 5. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.
pritožba in revizija zoper ugodilno sodbo - obravnavanje vloge kot revizije - pritožba ni dovoljena - odpravljen izpodbijani upravni akt - upravni postopek ni končan - pravni interes tožeče stranke za revizijo
Revizija tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ni dovoljena.
davek od dobička pravnih oseb - dovoljenja revizija – naložbeno življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici - pravna oseba kot upravičenka - plačilo premij za življenjsko zavarovanje zaposlenega - izplačilo zavarovalne vsote - kompenzacija - nezakonitost pravnega posla ne vpliva na obdavčenje - dohodnina - boniteta
Odločitev o tem, ali je nastala obveznost plačila davka od dobička pravnih oseb od izplačane zavarovalne vsote za doživetje, je odvisna od ugotovitve, kdo je bil upravičenec do izplačila zavarovalne vsote ob doživetju. Če zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba, ki je obenem tudi upravičenka do izplačila zavarovalne vsote, je treba izplačano zavarovalno vsoto pri obračunu davka od dobička pravnih oseb obravnavati kot obdavčljivi prihodek, plačane zavarovalne premije pa kot odhodke, ki po takrat veljavnem 12. členu ZDDPO niso bili davčno priznani. Če pa zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba in je upravičenec do izplačila zavarovalne vsote njen zaposleni ali njegovi družinski člani, pa je treba plačani znesek premij obravnavati kot boniteto.
Z davčnega vidika je nepomembno, na kakšen način so bile terjatve poravnane. Dejstvo je, da so bile zavarovalne premije plačane, prav tako pa tudi zavarovalna vsota. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo. Glede na navedeno so v obravnavani zadevi pravno neupoštevni revizijski ugovori, da je bila kompenzacija, na podlagi katere je prišlo do davčno relevantnega izplačila zavarovalne vsote in plačila zavarovalnih premij, izvedena nezakonito.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3.
dovoljenost revizije - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - vračilo obresti - obrestna mera - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - prepoved retroaktivnosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDavP-2 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4.
ugovor tretjega v davčni izvršbi - sklep o napotitvi na pravdo - tožba na nedopustnost davčne izvršbe - upravni akt - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrnil pritožničin ugovor, ki ga je vložila kot tretja oseba zoper sklep o davčni izvršbi, ter napotil pritožnico, da vloži pri sodišču tožbo na ugotovitev lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Izpodbijani sklep tudi ni akt, ki se v upravnem sporu lahko izpodbija na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek davčne izvršbe ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Zato je treba tožbo v upravnem sporu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157b/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Sodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko popravljivo. Teh pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s svojimi navedbami in priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi z njihovo razlago, ni dovolj prepričljivo oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, saj ni konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, da bo ta škoda dejansko nastala oziroma da je ni mogoče preprečiti na noben drug način.
davčni odtegljaj od dividend - dovoljena revizija - pravnomočnost - razveljavitev zakona - odločba Ustavnega sodišča - pripis dobička deležem družbenikov - davek na dobiček od kapitala
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon oziroma njegov del, to ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Taka razveljavitev pa v zvezi z že vloženo revizijo v upravnem sporu predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje.
Ker so v tem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje in odločitvi organov prve in druge stopnje temeljili na delu določbe 90. člena ZDoh-2, ki je obdavčila pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, tega pa je Ustavno sodišče razveljavilo, je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo upravni odločbi prve in druge stopnje, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.
Ker je določba 94. člena ZGD-1 dispozitivne narave, je treba ugotoviti ali so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo sprejeli avtonomno odločitev o razpolaganju z dobičkom družbe (družbena pogodba oziroma sklep družbenikov), zaradi česar bo dobiček osebne družbe nastal nerazporejen in se bo obdavčil kot dividenda šele, ko bo družba dobiček razdelila družbenikom in bo prišlo do dejanskega izplačila dobička družbenikom, ali pa velja domneva pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenikov iz 94. člena ZGD-1 in tako nastopi obdavčenje šele ob odsvojitvi (zmanjšanju) kapitala (dobiček iz kapitala) na podlagi 94. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 59, 59/3-2, 93/1. ZPP člen 339/2-8, 339/2-10.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - vedenje o davčni goljufiji - subjektivni element - glavna obravnava v upravnem sporu - načelo kontradiktornosti
Ker se revident glede dejstev in okoliščin, na katerih temelji izpodbijana sodba, ni imel možnosti neposredno izjasniti ne v upravnem postopku, ne na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, je Vrhovno sodišče zaradi kršitve načela kontradiktornosti na podlagi 93. člena ter druge alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 in 8. in 10. točke 339. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega gledališča za izvedbo opernih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo treh prestav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
Ker se je v obravnavani zadevi odločalo tudi že o sami odmeri davka od dohodkov pravnih oseb in ne zgolj o tem, ali so izpolnjeni pogoji za davčno oprostitev na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije, je vprašanje, ali lahko revident kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom, v tem postopku relevantno, zato bi se prvostopenjsko sodišče do revidentovih ugovorov v zvezi z nepriznavanjem stroškov pri postopku odtegnitve na viru in neskladjem s sodno prakso Sodišča EU moralo opredeliti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 10, 189. ZDavP-2 člen 73. ZDPN-2 člen 21.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme - množično vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, ker že iz jasne zakonske dikcije izhaja, da prehodna ureditev v 21. členu ZDPN-2 velja do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti, ta pa do nastanka davčne obveznosti v tem postopku še ni bila uveljavljena kot obvezna podlaga za vrednotenje.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če to ni povezano z vsebino zadeve oziroma če gre za vprašanje glede predpisa, ki pri odločanju ni bil uporabljen.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na pavšalni ravni, odgovor nanj pa je na stopnji splošnosti, jasen že iz zakonskih določb.
V postopkih odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 davčni organ nesorazmerje ugotovi na podlagi podatkov, zbranih uradoma, zato ima podlago, da po uradni dolžnosti začne postopek in revidenta pozove k prijavi premoženja.
Ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj je bil institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, v slovenski pravni red vpeljan s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1, ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, prvega odstavka 113. člena ZDavP-1 in 2. alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Metoda za izračun davčne osnove glede podarjenega stanovanja hčerki in obrokov po lizing pogodbi je bila uporabljena pravilno. Stanovanje, ki ga je revident podaril hčeri, na davčno osnovo za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ne vpliva. Darilo kot poraba sredstev v nadzorovanem obdobju davčno osnovo sicer zvišuje, obenem pa je navedena nepremičnina neto spremembo premoženja zniževala. Iz tega izhaja, da so navedbe o dvojni obdavčitvi v nasprotju s podatki spisa in niso utemeljene. Višina plačanih zneskov lizinga se upošteva kot prirast premoženja pri izračunu davčne osnove v obravnavanem primeru, saj do prehoda lastništva izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
Niso bila kršena pravila postopka, ker niso bile zaslišane priče in žena. Zavezanci, ki želijo dokazati svoje trditve, morajo to storiti pravočasno (praviloma pred izdajo prvostopenjske odločbe), predvsem pa morajo dokazne predloge substancirati. Pri zaslišanju morajo navesti konkretne osebe, pojasniti kaj bodo povedale in od kod vedo, kar bodo povedale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002549
OZ člen 193. ZDavP. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - komunalni prispevek – davek na dodano vrednost (DDV) – neutemeljeno odmerjen davek – vrnitev preveč plačanega davka - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do zamudnih obresti za neutemeljeno odmerjen in z njene strani plačan DDV na odmerjen komunalni prispevek ter katera je pravna podlaga za odločanje o tem zahtevku.