TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Določba 68. člena ZDavP-2 pomeni, da organ fizični osebi obdavči premoženje neznanega izvora, če gre za premoženje, za katerega zavezanec ne dokaže, da izvira iz časa pred obdobjem, ki je predmet postopka inšpekcijskega nadzora, pri čemer se verjetna oziroma ocenjena davčna osnova zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Dokazno breme za izvor premoženja in za znižanje davčne osnove je tako na revidentu, ki pa po 77. členu ZDavP-2 dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.

Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi ne pravilnosti dokazne ocene upravnega organa same po sebi, temveč glede dokazne ocene presoja le, ali so za odločitev navedeni utemeljeni in razumni razlogi.

Obrazložitev izpodbijane sodbe v povezavi z razlogi izpodbijane upravne odločbe in drugostopenjske upravne odločbe, na katere se v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 prvostopenjsko sodišče sklicuje, vsebuje razumne in prepričljive razloge o tem, da revident ni dokazal, da je v obdobju 1988 do 1992 opravljal dejavnost iger na srečo in da sredstva, ki so predmet obravnavanega postopka, in naj bi jih revident do leta 2007 oziroma 2008, ko jih je položil na svoj račun pri banki, hranil doma, leta 2001 oziroma 2002 pa zamenjal v drugo valuto, izvirajo od tedaj.

Glede na okoliščine obravnavanega primera, ko obstajajo le revidentova lastnoročno napisana evidenca in njegove pavšalne navedbe, drugih dokazov pa ni, revident pa želi z nesubstanciranim dokaznim predlogom z zaslišanjem prič dokazati, da je pred več kot 20 leti štiri leta nelegalno opravljal dejavnost iger na srečo in imel iz tega naslova dohodke v višini, ki jo navaja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča dokaz z zaslišanjem prič ne more nadomestiti konkretnih listin in drugih dokazov.