Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – povratna uporaba spremenjenega zakona – razlaga 12. člena ZDDPO – upoštevanje ustavne odločbe – odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik – zatrjevanje bistvene kršitve določb postopka – neobrazloženost sodbe
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede nepriznanja odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, vezanih na kredite, s katerimi je revidentka financirala pridobitev lastnega deleža v kapitalu.
Ker je zakonodajalec razveljavljeno določbo prvega odstavka 12. člena ZDDPO že pred začetkom učinkovanja razveljavitve nadomestil z novo določbo, se lahko ta po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uporabi tudi za presojo poslovne potrebnosti odhodkov v obravnavani zadevi. Povratna uporaba tako spremenjenega zakona je skladna tako z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS kot z odločbo Ustavnega sodišča.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – popravek odbitka vstopnega DDV – 42. člen ZDDV
Ker revidentka zaradi odstopa od pogodb o nakupu stanovanj, navedenih nepremičnin ni in ne bo uporabljala za namene svoje obdavčljive dejavnosti, za katere jih je kupila in od katerih je uveljavljala vstopni DDV in ga tudi dobila vrnjenega, bi morala na podlagi 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV popraviti odbitek vstopnega DDV za enak znesek, kot ga je za odstopljena stanovanja uveljavila pri nabavi, saj so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska DDV.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV člen 4, 4/2-2, 21, 21/1, 40, 40/1, 44. OZ člen 788.
dovoljena revizija – navedba vrednosti spornega predmeta – davek na dodano vrednost – komisijska preprodaja rabljenih vozil - davčna osnova – odbitek vstopnega DDV – vračilo davka kot samostojen postopek
Po tedaj veljavnem ZDDV je bila pri komisijski prodaji davčna osnova celotno plačilo, ki ga je komisionar prejel od kupca, torej tako tisti del plačila, ki odpade na komitenta (nabavna cena blaga), kot del, ki odpade na komisionarja (njegova provizija).
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-1 člen 32, 32/1, 395, 396.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – obnova postopka - zavrženje tožbe – procesne predpostavke
Z odločbo, katere obnovo postopka je predlagala tožeča stranka, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist, ker ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ne varuje svojega pravnega interesa. Posledično pa pritožnica tudi nima pravice do vložitve tožbe v tem upravnem sporu, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se tožba zavrže, pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. Odredba o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen člen 2, 2/1, 2/3.
dovoljena revizija – trošarina – vračilo trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijsko-komercialni namen - ocena davčne osnove – metoda cenitve – verjetnost ugotovljenih dejstev - obseg revizijskega preizkusa
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove je v reviziji lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava, medtem ko v reviziji ni dopustna presoja pravilnosti samega rezultata cenitve, ker gre za dejansko ugotovitev, in postopka izračuna davčne osnove, ker gre za postopek izdaje upravnega akta.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega davka – dopustnost prenosa terjatve – oškodovanje upnikov
Z zakonom prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega in plačanega davka ni prepovedan, po presoji revizijskega sodišča pa tudi narava te terjatve ne nasprotuje prenosu na drugega. Namen terjatve ni strogo določen (kot je na primer pri denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, dodatku za pomoč in postrežbo). Bistvo, vsebina terjatve se z odstopom ne spremeni. Zato je po presoji revizijskega sodišča tudi ta terjatev lahko predmet odstopa.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3, 40, 40/1, 76, 82. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - tožbeni zahtevek - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pravno razmerje - davčno
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
dovoljena revizija – fiktivni promet blaga – davek na dodano vrednost – prihodki od prometa blaga – fiktivni računi – izredni prihodki
Revizija je dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izdaja blaga iz poslovalnice, ki je dejansko na zalogi, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča dobava blaga, ki je po eni strani obdavčljiva z DDV in po drugi strani podlaga za knjiženje prihodkov v smislu DDPO.
ZUS-1 člen 2. ZFPPod člen 27, 27/4, 37. ZDavP-2 člen 12, 12/2, 157, 157/5.
pravni interes – pravni nasledniki izbrisane družbe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – presoja odmerne davčne odločbe – vročitev odločbe
Tožniki v tem upravnem sporu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbijajo prvostopenjsko odmerno odločbo in odločbo tožene stranke, saj je bilo z njima odločeno o obveznostih izbrisane gospodarske družbe, za katere obveznosti odgovarjajo kot njeni pravni nasledniki.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDPO člen 9, 10, 11, 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21-12, 22-13.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO. Na podlagi 9. in 10. člena ZDDPO so utemeljeno odpravljene dolgoročne rezervacije za pričakovano odškodninsko odgovornost, če verjetnost nastanka stroškov v prihodnosti ni izkazana ne po temelju in ne po višini, ker niso bili predloženi nobeni verodostojni dokazi, ki bi bili lahko podlaga za oblikovanje rezervacije sredstev za pokrivanje bodočih obveznosti, pa tudi večletni predračun (plan) oblikovanja in črpanja rezervacij ni bil izdelan.
ZDDV člen 32, 32/1 c, 32/2. Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero št. 77/388/EGS (Šesta direktiva)člen 16.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – oprostitev plačila DDV – blago v postopku carinskega skladiščenja - storitve na blagu v carinskem skladišču – storitve povezane z vnosom blaga v carinsko skladišče
Storitve, opravljene na blagu v carinskem skladišču, kakršne je opravljal revident v obravnavanem primeru (vnos blaga švicarskega dobavitelja v carinsko skladišče in s tem odpakiranje in preparkiranje čokolade, kakavnih artiklov, bonbonov in kave ter dodajanje drugega materiala in artiklov: embalaža, nahrbtniki, nalepke, okrasni dodatki, vrvice – in s tem nastajanje novih proizvodov in nato vrnitev sestavljenih artiklov švicarskemu dobavitelju z istimi tarifnimi številkami kot pri vnosu), v času, ko jih je opravljal, niso bile oproščene plačila DDV.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.