OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012692
ZVKSES člen 8, 8/3, 8/8, 15, 15/3, 18, 26, 26/4. OZ člen 239, 239/1, 251, 251/5. ZVPot člen 16, 18, 18/2, 20. ZGO-1 člen 94, 94/2.
varstvo kupcev stanovanj - pravni interes za tožbo - izpolnitev obveznosti - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - izročitev bančne garancije - bančna garancija za odpravo skritih napak - garancijski list - etažni načrt - izročitev predhodnega etažnega načrta - tehnična dokumentacija - upnikove pravice - pogodbena kazen
Ker so splošni pogoji sestavni del vsake prodajne pogodbe (katere predmet je posamezen del stavbe) in ker njihova vsebina v obravnavani zadevi ne izpolnjuje vseh zahtev iz osmega odstavka 8. člena ZVKSES, bi lahko tožnica „kvečjemu“ osporavala njihovo veljavnost oziroma (posledično veljavnost same) prodajne pogodbe. A česa takega v tem postopku ne uveljavlja.
26. člen ZVKSES ne določa, da kupec, če mu prodajalec bančne garancije ne izroči ob izročitvi stanovanja, izgubi pravico zahtevati takšno garancijo. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica, ker izročitve garancije ni zahtevala ob izročitvi nepremičnine, z zahtevo na izročitev bančne garancije (z dne 5. 2. 2013) oziroma samo tožbo prepozna, zato ni moč pritrditi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014220
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 2, 53.. OZ člen 169, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - škoda - misija
Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, to ne vpliva na pravico do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice na misijah ne bi imeli.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi poudarilo, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je obravnavani, zato je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini. Po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, je oškodovanec (to je tožnik) upravičen do popolne odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011734
ZD člen 212, 213.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - narava pogodbe - vsebina pogodbe - dediči kot nujni sosporniki - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - darilna pogodba
Med zakonitimi dediči obstaja spor o tem, ali premoženje iz darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju spada v zapuščino.
V zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dedinja že vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, zato tako pogodba kot zemljiškoknjižno stanje izkazujeta, da je verjetnejša pravica te dedinje kot pravica pritožnikov.
Dediči so nujni enotni sosporniki, kar pomeni, da morajo vsi dediči sodelovati v pravdi na aktivni ali pasivni strani.
Ker je upnik prijavil terjatev v skladu s 60. členom ZFPPIPP, njegova prijava pa se nanaša na terjatev, ki je oživela zato, ker je v stečajno maso vrnil korist, ki jo je imel zaradi dolžnikovega dejanja, ki je v stečajnem postopku izpodbojno, se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da ne gre za prijavo terjatve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 59. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012476
OZ člen 3, 5, 6, 6/1, 6/2, 8, 39, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 112, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZBan-1 člen 155.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - predvidljivost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - causa credendi - oderuška pogodba - sklenitvena faza pogodbe - pravica in dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - načelo vestnosti in poštenja - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasni pogodbeni pogoji - delna ničnost pogodbe - spremenjene okoliščine
Sklenitev kreditne pogodbe v valuti, ki ni valuta, v kateri prejema dohodke, za kreditojemalca nedvomno predstavlja tveganje. Prevzem takšnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero sam po sebi ni nedopusten, čeprav bi bilo tveganje za potrošnika precejšnje in neobvladljivo. Bistveno pa je, da je tveganje prevzeto na podlagi poštenih in odprtih pogajanj ter kot posledica informirane odločitve.
Dogovor o valuti vračila je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistven del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja že iz splošne informacijske obveznosti, ki v predpogodbeni fazi zavezuje vse poslovne subjekte in izvira iz načela vestnosti in poštenja. To načelo od banke, ki na trgu profesionalno opravlja storitve na finančnem področju, zahteva, da z nasprotno stranko deli informacije, ki so pomembne za sklenitev posla, vključno s tveganji, ki jih prinaša. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij in je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se svoje pojasnilne dolžnosti ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje dejstvo, da je tožena stranka tožnikoma predočila, da lahko pride do spremembe tečaja in spremembe obroka. Prav tako ne zadostuje dejstvo, da ni posebej poudarjala prednosti kredita v tuji valuti in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Tožena stranka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti v domači valuti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. To velja toliko bolj, ker je tožena stranka kredite v tuji valuti sama ocenjevala za bolj tvegane in zato zahtevala višjo kreditno sposobnost, poleg tega pa je primerjava obrestnih mer in anuitet ob sklenitvi pogodbe vzbujala vtis, da je kredit v tuji valuti ugodnejši od kredita v domači valuti, zato je lahko pričakovala, da bo povprečni potrošnik, če ne bo primerno seznanjen z mogočimi negativnimi posledicami valutnega tveganja, izbral kredit v tuji valuti.
postopek preventivnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka - bistvene vsebine predloga - sklep o začetku postopka - osnovni seznam finančnih terjatev - ločitvena pravica - sporazum o finančnem prestrukturiranju - procesne ovire za vodenje postopka - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - insolventnost
Ker z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.
Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.
šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - pravica do združevanja - pravica do duševne integritete - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - nastanek škodne posledice - duševne bolečine
Zaradi kršitve osebnostnih pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Poseg v osebnostne pravice sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda, predstavlja pa lahko pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011905
OZ člen 50, 50/1, 55, 55/1, 86, 86/1, 92, 93. ZZZDR člen 62. ZN člen 47, 47-1.
ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisa
Po 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla.
Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe - sklepčnost tožbe - tožbena podlaga - dokazi - sistem afirmativne litiskontestacije - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - pisni opomin - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - kršitev najemne pogodbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - lastna sredstva - izpodbijanje zamudne sodbe - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za stanovanje in ker toženec zanj dolguje plačilo najemnine in stroškov, ki jih tudi po prejemu opomina, ki je vseboval opozorilo in rok odprave odpovednega razloga, ni poravnal v predvidenem 15 – dnevnem roku, je zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013123
ZPP člen 80, 139, 139/6, 145, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208. ZIZ člen 17, 19, 24, 42, 55, 55/1, 55/1-12. ZFPPod člen 25, 25/2, 27. URS člen 26.
izbris dolžnika iz sodnega registra - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - pravno nasledstvo družbenikov izbrisanih družb - izvršilni postopek - sodni register - prekinitev postopka po sili zakona - sedež pravne osebe - nepravilno vročanje - teorija o adekvatni vzročni zvezi - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - publicitetni učinek - sodni register - pozitiven in negativen vidik publicitete - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - arbitrarnost - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do povračila škode - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pravica do izjave - potrdilo o izvršljivosti sodbe
Pri presoji odškodninske odgovornosti države je treba ugotovljene nepravilnosti pri vročanju sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, vsebinsko ovrednotiti in oceniti njihov pomen za konkretni sodni postopek.
Tožnikova dolžnost plačila obveznosti iz delovnega spora, v povezavi z njegovim univerzalnim pravnim nasledstvom za dolgove izbrisane družbe, izhaja iz pravnomočne sodne odločbe delovnega sodišča, ki tako predstavlja vez med tožnikovo obveznostjo in dolžnostjo njenega plačila v izvršilnem postopku. Namen vročanja je bil dosežen, saj je bil tožnik s sodbo, ki je bila izvršena, dejansko seznanjen.
Ker je bila v obravnavani zadevi sodba prvostopenjskega delovnega sodišča pravnomočna, je bil trenutek izvršljivosti pomemben le z vidika teka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Glede na to, da je bil tožnik najkasneje z vročitvijo predloga za izvršbo seznanjen z obstojem pravnomočne sodbe, pa kljub temu prisojene obveznosti kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe ni poravnal, zatrjevana napačna oznaka datuma izvršljivosti ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo.
Zoper univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe se je izvršila zakonita in pravnomočna sodna odločba, po kateri sta bila družbenika delavcu dolžna plačati prisojeni znesek.
Vzročna zveza med ravnanjem države in zatrjevano škodo je bila pretrgana s strani tožnika, ki v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi ni ugovarjal dejstvu, da je materialnopravno zavezan k plačilu dolga kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe. Ugovarjal je le, da je bil enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD zamujen, kar se je izkazalo za neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012650
SPZ člen 96. OZ člen 190, 198.
sodba presenečenja - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - prikrajšanje - prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik za celotno vtoževano obdobje ni izkazal prikrajšanja, saj nepremičnin svojevoljno ni uporabljal.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ponovna prijava priznane ločitvene pravice - pravnomočen sklep - sklep o napotitvi upnika na pravdo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Smiselno to pravilo v obravnavanem postopku osebnega stečaja pomeni, da bi moralo sodišče, potem ko bi dobilo obvestilo upraviteljice, da je upnik ponovno prijavil ločitveno pravico na predmetih, na katerih mu je bila (na podlagi predhodno podane prijave) že s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic že priznana ločitvena pravica, prijavo upnika zavreči.
vračanje nacionaliziranih zemljišč - vračanje v naravi - ovire za vračanje v naravi - odškodnina za podržavljena zemljišča - metoda za izračun odškodnine - odločanje o stroških postopka - uporaba predpisa - pravila nepravdnega postopka
Podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu v skladu z zakonom zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta, se ne vračajo, če so bila ob uveljavitvi tega zakona že oddana za gradnjo.
Na podlagi določila 71. člena ZDen se za odločanje o stroških postopka uporabijo predpisi o postopku, ki se uporabijo pred organom za denacionalizacijo. Za odločanje v postopkih, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnih postopkih se zato uporabljajo določila 35. in 36. člena ZNP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011960
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 426. SPZ člen 32, 36.
najemno razmerje - najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - nova najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - petitorium absorbet posessorium - posestna pravda - petitorna pravda - pravica do posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka zatrjuje sklenitev novega najemnega razmerja, ki je bilo sklenjeno še pred potekom starega in ponuja dokaze. Ne gre torej za spor o lastninski pravici, ki bi tekel vzporedno s posestno pravdo, ampak za spor o obstoju najemnega razmerja in za vprašanje, če ima tožena stranka, ki je lastnica obravnavane nepremičnine, pravico do posesti ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00014071
ZSSloV člen 53.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - pravica do izjave - misija
Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku (oziroma obveznost sodišča, da stranki odgovori na njene relevantne navedbe) po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, če sodišče zaradi drugačnega pravnega izhodišča kot ga ima stranka, razloguje o drugih odločilnih dejstvih kot so tista, ki jih izpostavlja stranka. V posledici tega ne more iti za kršitev postopka, pač pa kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava, za kar pa v obravnavanem primeru prav tako ne gre.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.