Pri strahu gre predvsem za subjektivno doživljanje, ki je odvisno od vsakega posameznika. Izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko trpel strah, vendar to še ne pomeni, da ga tudi dejansko je. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik izpovedal, da se je dogodka sicer ustrašil, vendar ga ni bilo strah za življenje, spominja se le trenutka, ko mu je toženec prizadejal en udarec, zaradi utrpelih bolečin ga ni bilo strah za življenje. Srečanj s tožencem se kasneje ni bal. Za izid zdravljenja ga je sicer bilo malce strah, saj se je bal, da se ne bo več mogel aktivno ukvarjati z judom (pri čemer je zdravljenje potekalo brez zapletov in se zaključilo v predvidenem roku). Prvostopno sodišče pravilno povzema sodno prakso, po kateri je odškodnino za strah mogoče priznati le, kadar je bil strah intenziven in je trajal dlje časa, oziroma pri kratkotrajnem strahu, kadar je bilo zaradi takega strahu v daljšem času porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča takega strahu tožnik (kot je razvidno že iz njegove izpovedi) ni trpel.
ZTLR člen 33, 33. ZIZ člen 59, 170, 170/2, 59, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe - zastavna pravica upnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način
V obravnavanem primeru je odločilno, da tožnik vse do leta 2004 ni poskrbel za vknjižbo lastninske pravice na spornem stanovanju na svoje ime, neizpolnitev tega pogoja za pridobitev lastninske pravice je imela za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobil do leta 2004, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena zastavna pravica v korist toženca z že obrazloženimi učinki.
Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi ravnalo v nasprotju z navedenim stališčem sodne prakse, saj je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je tožnik nepopolno tožbo dopolnil z dokazilom o plačilu sodne takse, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
pogodba o preužitku - napotitev na pravdo - verjetnejša pravica
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sporno stanovanje v zemljiški knjigi na podlagi sporne pogodbe vpisano na R. V.. To pa, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pomeni, da morata drugačno premoženjsko stanje dokazati sodediča in je bila zato njuna napotitev na pravdo pravilna (213. člen ZD).
Glede na to, da je toženec po zavarovalni pogodbi svoje pravice izgubil, tožeča stranka ni imela obveznosti plačila odškodnine. Ker je bila tožeča stranka ob izplačilu odškodnine seznanjena z vsemi pomembnimi okoliščinami primera, se ne more uspešno sklicevati na določbe 6., 7. in 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju vozil.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva o lastniku nepremičnine
Če je (čeprav) bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, v danem primeru na podlagi zakona, in prej kot lastninska pravica na derivativen način (v danem primeru na podlagi pogodbe), ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost, razen v primeru pomanjkanja dobre vere.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 46, 46. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55.
dodatek za izmensko delo - interni akt delodajalca - kolektivna pogodba
Tožena stranka je obračunavala dodatek za izmensko delo na podlagi internega akta in sicer ga je delavcem izplačevala le za delo v nepretrganem trajanju nad 6 ur in 40 minut od 14.00 ure dalje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo, po kateri delavcu pripada dodatek ves čas, ko dejansko dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (55. člen KP), in tako ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nekvalitetno in nestrokovno delo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožnica prejela, ker se kot poslovodja svojega dela ni opravljala kvalitetno in strokovno, ker se ni držala izdelanih smernic za delo v poslovalnici, ker nadrejenega ni obveščala o ugotovljenih primanjkljaju določenih artiklov in ker ni zahtevala oprave kontrolnih inventur, je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - navedba pravno pomembnih dejstev
Kot dokaz v utemeljitev navedene trditve je predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor.
poznejša razdelitev - vezanost na pravnomočen sklep o glavni razdelitvi - nedopustnost presoje veljavnosti pravnih podlag za terjatve upnikov
Pri izdaji sklepa o poznejši razdelitvi stečajni senat v nobenem smislu ne more upoštevati pritožnikove navedbe o ničnosti pogodb in pogodbenih določil pravnih podlag, na podlagi katerih so posamezni upniki uveljavljali svoje terjatve, kakor tudi ne morebitnega napačnega ravnanja stečajnega upravitelja pri izrekanju o priznanju posamezne terjatve, ker je višina terjatve že pravnomočno ugotovljena s sklepom o glavni razdelitvi.
ZOR člen 103, 104, 104/2, 103, 104, 104/2. ZDR člen 11, 11/1, 18, 52, 54, 11, 11/1, 18, 52, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 52. člena ZDR, je nezakonita, v takšnem primeru pa je potrebno šteti, da je sklenil delavec pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je sankcija za sklenitev nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas določena v ZDR in ker prvi odstavek 11. člena ZDR napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava le, če z ZDR ali z drugim zakonom ni drugače določeno, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je nezakonito sklenjeno pogodbo za določen čas štelo za nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK02489
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 7, 7. ZGD-1 člen 337, 337.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - izpodbijanje sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - zbiranje procesnega gradiva - razpravno načelo
Že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dosedanjih delničarjev po 337. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za takšno izključitev zato ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča to ne velja tudi za materialne predpostavke izključitve prednostne pravice.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala tožniku očitanega ravnanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine. Navedenega ne more spremeniti pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil zaradi istega dogodka spoznan za odgovornega za kaznivo dejanje prikrivanja, saj mu tega kaznivega dejanja tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sestavina pogodbe o zaposlitvi
Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja po dnevu, ko je bila podana in ne po dnevu, ko je bila delavcu vročena, saj mora delodajalec ob podaji odpovedi ugotoviti, ali obstoji odpovedni razlog in ali so podani drugi pogoji za odpoved. Če delavec na dan podaje odpovedi ni imel statusa starejšega delavca, posebnega varstva pred odpovedjo ne uživa.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – izpit kot pogoj za opravljanje dela – razporeditev na drugo delovno mesto
Ker tožnik ni opravil preizkusa znanja za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet oziroma razporejen (pod pogojem, da bo izpit opravil), mu je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem tudi ni imela možnosti, da bi tožniku zagotovila drugo delo oziroma da bi ga razporedila na drugo delovno mesto, saj se za opravljanje dela na vseh delovnih mestih pri toženi stranki zahteva predhodno opravljeni izpit.
V nepravdnem postopku je sodišče dolžno presojati, ali je predlagani med staršema sklenjeni sporazum v korist otrok. Če ugotovi, da s sporazumom dogovorjena preživnina ne ustreza otrokovim koristim, mora predlog za potrditev sporazuma zavrniti. Nepravdno sodišče nima pooblastila samo določati višine preživnine, ki bi bila v otrokovo korist.
Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.
ZD člen 142, 143, 175, 142, 143, 175. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
stranke zapuščinskega postopka - upnik - pravica vložiti pritožbo
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Zato pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena.