ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - materialnopravni (izvenpravdni) pobot
Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.
spor majhne vrednosti - sodba zaradi odpovedi - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo
Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZIZ člen 5, 55, 55/1-8, 5, 55, 55/1-8. OZ člen 302, 306, 419, 419/2, 302, 306, 419, 419/2.
ugovor prenehanja terjatve - položitev stvari pri sodišču - učinek položitve - odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - primerna odškodnina
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja:
- da je tožnica, ki je bila ob nesreči stara 50 let in po poklicu kuharica, utrpela zlom dveh prsnih vretenc,
- da je trpela telesne bolečine, in sicer 14 dni trajne hude, 20 dni trajne srednje hude, dva meseca srednje hude občasne in lažje občasne do konca zdravljenja, te pa se pojavljajo še sedaj in bodo trajale tudi v bodoče,
- da je prestala nevšečnosti med zdravljenjem, in sicer prevoz z rešilcem, dve hospitalizaciji, dve operaciji, infuzije, injekcije, strogo ležanje po prvi operaciji, več mesecev nošenja tritočkovnega steznika, več mesecev hoje z berglami, hospitalno zdravljenje v zdravilišču Laško, več pregledov, rentgenskih slikanj, jemanje analgetikov in izvajanje fizikalne terapije
- da je trpela sekundarni strah (samega udarca ni čutila), in sicer strah za zdravje, strah, da ne bo več hodila, ki je bil intenzivnejši v času hospitalnega zdravljenja ter zaskrbljenost, da poškodba ne bi zapustila hujših posledic,
- da je zmanjšana njena življenjska aktivnost, saj ni sposobna dvigovati in nositi predmetov težjih od 5 kilogramov, večkrat dnevno se mora usesti in tudi mirovati leže, ni zmožna težjih fizičnih del na vrtu in je ovirana pri gospodinjskih delih, je spoznana za invalida III. kategorije in mora v določena opravila vlagati več truda kot pred poškodbo, mnogih del pa sploh ne zmore več,
je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja primerno in pravično odškodnino 2,000.000,00 SIT za telesne bolečine, 300.000,00 SIT za strah in 3,000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02801
OZ člen 435, 435/1, 435, 435/1. ZZK-1 člen 41, 41.
prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa prodajalca - tožba na izročitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Temeljna obveznost prodajalca je, da izroči stvar, ki je prodana kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico na njej (1. odst. 435. čl. OZ). Če prodajalec krši obveznost in listine sposobne za vpis ne izroči kupcu, mora kupec uveljavljati izročitev listine pred sodiščem s tožbo. V predmetni zadevi je sicer tožena stranka tožniku izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, manjka pa le overitev podpisa prodajalca, zato je pravilno tožeča stranka zahtevala s tožbo, da podpis na citirani pogodbi overi.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala tožniku očitanega ravnanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine. Navedenega ne more spremeniti pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil zaradi istega dogodka spoznan za odgovornega za kaznivo dejanje prikrivanja, saj mu tega kaznivega dejanja tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK02489
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 7, 7. ZGD-1 člen 337, 337.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - izpodbijanje sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - zbiranje procesnega gradiva - razpravno načelo
Že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dosedanjih delničarjev po 337. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za takšno izključitev zato ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča to ne velja tudi za materialne predpostavke izključitve prednostne pravice.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 46, 46. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55.
dodatek za izmensko delo - interni akt delodajalca - kolektivna pogodba
Tožena stranka je obračunavala dodatek za izmensko delo na podlagi internega akta in sicer ga je delavcem izplačevala le za delo v nepretrganem trajanju nad 6 ur in 40 minut od 14.00 ure dalje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo, po kateri delavcu pripada dodatek ves čas, ko dejansko dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (55. člen KP), in tako ni zakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sestavina pogodbe o zaposlitvi
Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).
ZOR člen 103, 104, 104/2, 103, 104, 104/2. ZDR člen 11, 11/1, 18, 52, 54, 11, 11/1, 18, 52, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 52. člena ZDR, je nezakonita, v takšnem primeru pa je potrebno šteti, da je sklenil delavec pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je sankcija za sklenitev nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas določena v ZDR in ker prvi odstavek 11. člena ZDR napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava le, če z ZDR ali z drugim zakonom ni drugače določeno, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je nezakonito sklenjeno pogodbo za določen čas štelo za nično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nekvalitetno in nestrokovno delo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožnica prejela, ker se kot poslovodja svojega dela ni opravljala kvalitetno in strokovno, ker se ni držala izdelanih smernic za delo v poslovalnici, ker nadrejenega ni obveščala o ugotovljenih primanjkljaju določenih artiklov in ker ni zahtevala oprave kontrolnih inventur, je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - navedba pravno pomembnih dejstev
Kot dokaz v utemeljitev navedene trditve je predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor.
poznejša razdelitev - vezanost na pravnomočen sklep o glavni razdelitvi - nedopustnost presoje veljavnosti pravnih podlag za terjatve upnikov
Pri izdaji sklepa o poznejši razdelitvi stečajni senat v nobenem smislu ne more upoštevati pritožnikove navedbe o ničnosti pogodb in pogodbenih določil pravnih podlag, na podlagi katerih so posamezni upniki uveljavljali svoje terjatve, kakor tudi ne morebitnega napačnega ravnanja stečajnega upravitelja pri izrekanju o priznanju posamezne terjatve, ker je višina terjatve že pravnomočno ugotovljena s sklepom o glavni razdelitvi.
ZD člen 142, 143, 175, 142, 143, 175. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
stranke zapuščinskega postopka - upnik - pravica vložiti pritožbo
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Zato pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - zavod za zdravstveno zavarovanje
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, ki je pravilno in ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, in sicer, da delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljenega, ni protipravno ravnanje in zato tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato zgolj dejstvo, da je bilo kasneje odločeno drugače, ali da je bila odločba pristojnega organa razveljavljena, še ne pomeni, da je organ ravnal protipravno. Sodišče prve stopnje je protipravnost enačilo z krivdo, kar pa ni prav. Tožeča stranka mora dokazati in zatrjevati v čem je bilo ravnanje toženke protipravno (v nasprotju s pravno normo).
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev stanovanja - nezakonito zasedanje stanovanja - nesklenitev najemne pogodbe
Toženka je po smrti partnerja, ki je s tožečo stranko sklenil najemno pogodbo 27.11.1992, ostala v stanovanju in s tožečo stranko ni sklenila najemne pogodbe. Toženka uporablja stanovanje brez pravnega naslova, zato je zahtevek za izpraznitev stanovanja utemeljen.
ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.
Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.
Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).
Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.
Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.