TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Pri strahu gre predvsem za subjektivno doživljanje, ki je odvisno od vsakega posameznika. Izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko trpel strah, vendar to še ne pomeni, da ga tudi dejansko je. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik izpovedal, da se je dogodka sicer ustrašil, vendar ga ni bilo strah za življenje, spominja se le trenutka, ko mu je toženec prizadejal en udarec, zaradi utrpelih bolečin ga ni bilo strah za življenje. Srečanj s tožencem se kasneje ni bal. Za izid zdravljenja ga je sicer bilo malce strah, saj se je bal, da se ne bo več mogel aktivno ukvarjati z judom (pri čemer je zdravljenje potekalo brez zapletov in se zaključilo v predvidenem roku). Prvostopno sodišče pravilno povzema sodno prakso, po kateri je odškodnino za strah mogoče priznati le, kadar je bil strah intenziven in je trajal dlje časa, oziroma pri kratkotrajnem strahu, kadar je bilo zaradi takega strahu v daljšem času porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča takega strahu tožnik (kot je razvidno že iz njegove izpovedi) ni trpel.