Upravičenec ima po samem zakonu možnost in pravico svojo odškodninsko obveznost zavezancu izpolniti pod pogoji, ki jih določa ZDen, tudi s plačilom z vrednostnimi papirji, zato ni nobene pravne osnove, da bi o taki možnosti in pravici odločal upravni organ z odločbo o denacionalizaciji.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - sprememba preživnine
O tožničini pravici do preživnine je že bilo pravnomočno odločeno. Toženec bi utemeljeno mogel zahtevati prenehanje te pravice, če bi tožnica pridobila premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, ali če bi sklenila novo zakonsko zvezo (83. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Izven teh razlogov pravici do preživnine ni mogoče utemeljeno oporekati.
Pri razlagi spornih določil pogodbe je treba iskati skupen namen pogodbenikov ob spoštovanju načel obligacijskega prava, predvsem 12. člena (o vestnosti in poštenju) 13. člena (o prepovedi zlorabe pravic) in 17. člena (o dolžnosti izpolnitve obveznosti), pri odplačnih pogodbah pa tudi to, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju (101. člen ZOR). Navedena določila in načela ne dopuščajo ekstenzivnega tolmačenja tistih določb pogodbe, na uresničitev katerih lahko prizadeta stranka vpliva s svojim ravnanjem. Pri kupni pogodbi, katere namen je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev (475. člen ZOR), so v primerih, ko je na kupnino vezan nastop kakšne prodajalčeve obveznosti proti tretjim, take narave prodajalčeva ravnanja kot izbira kupca, postavitev prodajnih pogojev, zavarovanje terjatve ipd.
ZTPVI člen 11,11/1, 12, 12/1, 12/3, 88, 88/1, 93, 93/1,97, 97/1, 97/3.ZUP člen 159, 242.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v okoliščinah iz 1. odstavka 11. člena ZTPVI, je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, v skladu s 159. členom ZUP, in ne samo s pismenimi dokaznimi sredstvi, kot je vodil postopek organ prve stopnje in kot je bilo določeno v 1. odstavku 93. člena ZTPVI, katerega uporaba je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zasebni tožilec
Med osebami, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zasebni tožilec ni naveden in tako nima pravice vložiti tega izrednega pravnega sredstva, zaradi česar je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (2.odst.423.čl. ZKP).
Poleg dokončanih kazenskih postopkov in postopkov v teku je v spisu dovolj podatkov o ravnanju B.M. pred obravnavanim dejanjem, ki predstavljajo resne grožnje, da utegne dokončati poskušeno kaznivo dejanje. Glede na vse značilnosti obravnavanega primera, kot izhajajo iz podatkov spisa, kot glede na okolje, v katerem živi B.M., ter njegovo prizadetost v zvezi s sporom z oškodovancem in njegovimi svojci, gre za tiste druge posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo B.M. ponovil kaznivo dejanje, s katerim je grozil pred samim obravnavanim dogodkom.
Izginotje orožja, s katerim je bilo streljano, ko varianta dogodka, kot se zagovarja soobdolženi I.B., doslej ni bila potrjena, in potreba po razčiščevanju ozadja dogodka, ki je predmet tega kazenskega postopka, v ožjem in širšem sorodstvu obdolžencev zaradi njihove vpletenosti v ozadje obravnavanega dogodka, opravičujeta bojazen, da bi obdolženi B.M. s svojim ravnanjem ne le, kot se doslej ugotavlja, skril sledove kaznivega dejanja - predmet, s katerim naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, ampak tudi vplival na priče.
glavna obravnava - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zavrnitev predloga strank za izločitev listin - nedovoljenost posebne pritožbe
Zoper sklep o izločitvi zapisnikov in listin je dovoljena posebna pritožba. Iz določila 3.odst. 340.čl. ZKP ne izhaja, da je tudi zoper sklep, s katerim senat ni ugodil predlogu strank, da se zapisniki ali listine izločijo iz spisa, dovoljena posebna pritožba.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določilo drugega odstavka 58. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), ko sta zavrnili tožbeni zahtevek na ukinitev služnosti, ker sta ugotovili, da je ta pravica še vedno potreba za uporabo gospodujočega zemljišča. K.J. je na ogledu kraja dne 15.6.1993 pripoznala služnostno pravico hoje in vožnje, ki gre M.S. kot lastnici gospodujočega zemljišča, in odtlej se razmere niso bistveno spremenile.
dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - družinska skupnost - življenje v družinski skupnosti
Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je potrebno reševati vprašanja preživljanja slednjih sproti sporazumno ali s pomočjo organa za socialno delo ali s tožbo za plačilo preživnine vnaprej, ne more pa eden izmed partnerjev zahtevati od drugega povračilo izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 206, 206/4. ZVUK člen 3, 19, 19/1. ZUKZ člen 28.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - varnost na kopališču - regres plačnika - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Sodišče je ugotovilo, da sta prvo- in drugotožena stranka ravnali v nasprotju s pravili, ki so zapisana v Zakonu o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS, št. 1/87), ker nista zagotovili opreme in naprav, ki bi omogočale varno obratovanje kopališča, ustrezno označitev nevarnosti, ki grozijo kopalcem, ter nista vzdrževali reda oz. izvajali prepovedi, ki jih morajo upoštevati kopalci. Natančno je pojasnilo, da bi moral upravljalec kopališča privezovati senčnike in tako preprečiti poletavanje senčnikov z včasih tudi nezaščitenimi kovinskimi konicami.
Ker sta prvo- in drugotožena stranka povzročili nevarnost s tem, da na kopališčih, ki sta ju upravljali vsaka zase, nista zagotovili ustrezne varnosti kopalcev in ker meja med kopališčema ni bila označena (čeprav bi morala biti po določilu 3. člena Zakona o varnosti v urejenih kopališčih), sta nižji sodišči pravilno ugotovili, da sta toženi stranki delovali povezano in da sta nerazdelno odgovorni za škodo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - delno neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Kadar so v pogodbi o dosmrtnem preživljanju določno opredeljene pravice in obveznosti pogodbenikov, od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil s tem, da preživljalec le delno izpolnjuje pogodbo.
Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.
ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 154/2.ZZDej člen 45, 47, 47/1-4.
povzročitev škode - opravljanje zdravstvene dejavnosti - podlage za odškodninsko odgovornost pri krvodajalstvu
Po določbi četrte alinee 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/92) mora biti pacient predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih. Krvodajalstvo kot del zdravstvene dejavnosti namreč glede postopkov izvedbe ni posebej normativno urejeno.
Dejavnost v zdravstvu pa zahteva strožjo profesionalno skrbnost.
Uporaba navedenega pravnega standarda, ki izhaja iz določb 45. do 47. člena omenjenega zakona, zahteva jasno in dosledno ugotovljeno dejansko stanje. V navedenem primeru to pomeni, da gre za področje, ki ga ni mogoče ocenjevati po splošnih načelih obligacijskega prava (prvi in drugi odstavek 18. člena ZOR) o skrbnosti dobrega strokovnjaka, temveč tudi z ugotavljanjem metod in standardov skrbnosti odgovornih oseb pri izvajanju krvodajalstva.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - vrnitev stvari (nepremičnine) - oblika in obseg vračanja premoženja - vrnitev v naravi in odškodnina - možnost izbire denacionalizacijskega upravičenca
Opcija upravičenca po 25. členu ZDen glede vzpostavitve lastninskega deleža lahko nanaša le na celoto, ne pa na posamezen del sicer enotne nepremičnine.
Pravica do izbire po 25. členu ZDen omogoča le odločitev za eno od tam opisanih opcij, ne zajema pa možnosti njihove kombinacije.
Ob izhodišču, da se podržavljeno premoženje vrača prvenstveno v naravi (z vzpostavitvijo lastninskega stanja - 2. člen in 16. člen ZDen) je določbe Zden o odškodnini mogoče uporabiti le tam, kjer z vrnitvijo v naravi ali vzpostavitvijo lastninskih deležev ni mogoče doseči namena zakona.
ZBP člen 26. ZT člen 31.ZOR člen 12, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276.
prodaja - dolžnost prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - obresti od vnaprej plačne kupnine
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je tožena stranka tožnikoma postavila kot pogoj za prodajo stanovanja, ki je bilo grajeno za trg, vnaprejšnje plačilo kupnine. Drugačne revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dejanskih ugotovitev, kar ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Višina vnaprej plačane kupnine ni bila sporna, obračun obresti, ki so bile tožnikoma priznane, pa je v skladu z določbo 26. člena ZBP.
Ker solastniki gospodujočega zemljišča (toženci) služnost izvršujejo v celoti, kot to zahtevajo potrebe gospodujočega zemljišča (prvi odstavek 49. in prvi odstavek 50. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), je treba tudi vsakemu posameznemu solastniku (ali dvema od treh, kot je v tem primeru)
priznati pravico, da zahteva varstvo služnosti - v tem primeru z zahtevkom na odstranitev ovir. Argument za tako pravno razlago temelji tudi na določbi 43. člena ZTLR: tudi solastnik ima (sam)
pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.
priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka je sporno parcelo pridobila z menjalno pogodbo v dobri veri, že prej kot je tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo lastninsko pravico, pridobljeno s priposestvovanjem. Zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na priposestvovanje.