Po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP je z revizijo mogoče uveljavljati relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka samo, če so bile storjene v postopku na drugi stopnji.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).
ZDen člen 3, 3/2, 4, 5, 10, 10/2, 13, 13/2, 14, 51, 64, 88, 89.URS člen 87, 155.SZ člen 117, 125.
upravičenec do denacionalizacije - pravne osebe kot upravičenke do denacionalizacije - prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve - odločba ustavnega sodišča (ustavna odločba) - sprememba zakona z ustavno odločbo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Če ustavna odločba vsebinsko pomeni spremembo zakona jo mora sodišče obravnavati kot spremembo zakona, ki jo je sprejel DZ. Upoštevati mora torej tudi načelo o prepovedi njegove povratne veljave.
tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - služnost - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - opis vsebine služnostne pravice
Dajatveni izrek prvostopne sodbe je treba povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - ukinitev preživnine
Medsebojna razmerja med razvezanima zakoncema ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa v 83. členu, da preživninska obveznost razvezanega zakonca do drugega razvezanega zakonca preneha, če ta pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Če pride do spremenjenih razmer na strani razvezanih zakoncev, se lahko njuno preživninsko razmerje na novo uredi v skladu z določilom petega odstavka 132. člena ZZZDR. Ta določila so po svoji naravi predvsem socialnega pomena, ki zagotavljajo ob izpolnjevanju določenih predpostavk pravico do določenih sredstev preživljanja, kadar si jih razvezani zakonec sam ne more zagotoviti.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Določilo 5. člena ZDen je treba tolmačiti v skladu z namenom celotnega Zakona o denacionalizaciji, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen), zaradi česar je treba grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen pojmovati širše, kot je to veljalo po pravilih 869 do 871 ODZ.
Rešitev takega spora kot je predmetni terja zato upoštevanje tedanjih t.j. leta 1955 obstoječih splošnih družbenih razmer, hkrati pa tudi oceno konkretnih razmer, v katerih je prišlo do sporne sklenitve pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pojem motornega vozila - trčenje motornega kolesa in avtomobila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Ker so vozila na motorni pogon, med taka pa sodi tudi kolo z motorjem - moped, nevarne stvari, je potrebno določilo 178. člena ZOR uporabiti tudi za obravnavanje odškodninskih sporov, nastalih med udeleženci več motornih vozil, torej tudi tedaj, če je v prometni nezgodi udeleženo motorno kolo oziroma moped.
Prispevni delež k nesreči je potrebno ocenjevati na podlagi vseh okoliščin dogodka, pri tem pa dati pravo težo okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nesrečo. Ta odločilen vzrok je bil v danem primeru taka prekoračitev hitrosti avtomobilista, ki je v danih razmerah ni bilo mogoče pričakovati in zato drugi udeleženci prometa niso mogli nanjo računati.
začasna odredba - dovolilnica za mednarodni prevoz
S tem, ko je stranka z začasno odredbo predlagala, da se ji izroči pet dovolilnic CEMT, kar je tožena stranka v upravnem postopku zavrnila z odločbo, katere odpravo zahteva v upravnem sporu, je zahtevala več, kot uveljavlja s tožbo. Za izdajo take začasne odredbe pa v določbah 2. odstavka 69. člena ZUS ni pravne podlage.
URS člen 20, 29.ZKP člen 202, 202/1, 204.a, 205, 207, 361, 361/5, 420, 420/1, 420/4.
pripor - pripor, o katerem odloča preiskovalni sodnik - pripor po vložitvi obtožnice - pripor po izreku sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o predlogu za odpravo pripora
5.odst. 361.čl. ZKP v primeru, ko senat podaljša ob izreku sodbe pripor iz razloga, zaradi katerega je bil odrejen, ne določa posebnega naroka ali zaslišanja strank pred odločanjem.
Zahteva je v navedenem delu vložena pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper sicer pravnomočno odločbo, s katero pa je bilo odločeno o predlogu za odpravo pripora oz. za njegovo nadomestitev z drugim ukrepom, z izpodbijano odločbo pripor ni bil odrejen ali podaljšan. Takšna zahteva glede na določbo 1. in 4.odst. 420.čl. ZKP ni dovoljena.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - novo sojenje - nove obteževalne okoliščine - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti odmerjene kazni
Primernost odmerjene kazni (1.odst. 374.čl. ZKP) ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.
Ni utemeljeno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da v primeru, če je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obsojenca in sodbo, zoper katero se pristojni državni tožilec ni pritožil, razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v novem sojenju pri odmeri kazni ni mogoče upoštevati novih obteževalnih okoliščin. V novem sojenju je v skladu z določilom 4.odst. 397.čl. ZKP sodišče vezano le na prepoved, predpisano v 385.čl. ZKP, kar torej pomeni, da kljub novim obteževalnim okoliščinam ne more izreči obdolžencu strožje kazenske sankcije, kot je bila izrečena s sodbo, ki je bila razveljavljena.
Ker presojo dokazov opravlja prvostopno sodišče, pritožbeno sodišče pa - v primeru, ko nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstvih - sprejme dokazno oceno prvostopnega sodišča, tudi ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ne dvomi v dokazno oceno prvostopnega sodišča.
začasna odredba - razrešitev in imenovanje članov skupščine javnih podjetij
Člani skupščine holdinga so nosilci javnih služb, zato je za razrešitev in imenovanje članov skupščine javnih podjetij zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. odstavku 3. člena ZUS.
predlog za obnovo postopka - rok - vročanje - napaka pri vročitvi
Ker je tožnik prvostopno odločbo dejansko dobil, je ne glede na napako pri vročitvi imel možnost vložiti pritožbo oz. predlog za obnovo postopka, vendar ob upoštevanju rokov za njihovo vložitev, predpisanih v ZUP.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - bodoča škoda
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju
Če je stečajni dolžnik sicer pravočasno vloženo tožbo spremenil tako, da je spremenil istovetnost zahtevka po preteku 6 mesečnega roka za vložitev tožbe, je tožba prepozna.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Sklep o odmeri in priznanju pravdnih stroškov ni sklep, zoper katerega bi bila skladno s 400. členom ZPP dovoljena revizija.