ZPP člen 151, 163, 163/4. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 46, 59, 59/2, 354.
pravda - pravdni stroški - čas nastanka stroškov - stečaj - prijava stroškov v stečaj - stroški stečajnega postopka
Za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v konkretnem primeru je poleg vprašanja, kako se je postopek zaključil, odločilno vprašanje, kdaj so ti pravdni stroški tožeči stranki nastali, in v primeru, če so ji nastali pred začetkom stečajnega postopka tožene stranke, še vprašanje, ali jih je pravočasno prijavila kot svojo terjatev v tistem stečajnem postopku.
pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster
Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo jasno stališče, da bi navkljub kolektivni pravni naravi terjatve, ki je povezana s skupnim premoženjem zakoncev, vztrajanje, da lahko njeno (celotno) izpolnitev zahtevata oziroma v pravdi uveljavljata le skupaj, pomenilo, da bi bila enemu od njiju odvzeta pravica do (sodnega) uveljavljanja takšne terjatve.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda - konzumacija alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je obdolženec v obravnavani zadevi odklonil strokovni pregled, pomeni zgolj, da se v tem primeru šteje, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma z elektronskim alkotestom strinja, kar pomeni ugotovljeno alkoholiziranost v času preizkusa (in ne presumpcijo njegove alkoholiziranosti tudi v času vožnje vozila v cestnem prometu), naloga sodišča pa je, da v izvedenem dokaznem postopku razišče, ali velja ta rezultat preizkusa oziroma stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti tudi za čas njegove vožnje vozila v cestnem prometu tako, da je mogoč zaključek, da je obdolženec storil cestno prometni prekršek z vožnjo vozila pod vplivom alkohola. Jezikovna razlaga zadnjega stavka drugega odstavka 107. člena ZPrCP ne dopušča drugačnega tolmačenja, da pa bi lahko to zakonsko določbo tolmačili širše v škodo preizkušanca oziroma po drugačni razlagi ni videti nikakršnega utemeljenega razloga, saj tudi rezultat preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, s katerim se preizkušanec strinja, velja le za časovno obdobje, ko je preizkušanec preizkus opravil (kar praviloma ne povzroča težav, ker le-to neposredno sledi preizkušančevi vožnji v cestnem prometu, vendar ne v vseh primerih), pri čemer ni videti utemeljenega razloga, da bi bil preizkušanec, ki bi preizkus alkoholiziranosti opravil, se z rezultatom ne bi strinjal, po odrejenem strokovnem pregledu pa bi si premislil, v drugačnem (bistveno slabšem) položaju od preizkušanca, ki bi se z rezultatom alkoholiziranosti strinjal že od začetka.
pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
spor majhne vrednosti - upravnik - nepremičnine skupne rabe - stroški upravljanja in vzdrževanja - obratovalni stroški - uporaba tuje stvari v svojo korist - poslovni prostori
Stroške upravljanja bi lahko tožeča stranka vtoževala zgolj na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju, ki pa jo nesporno tožena stranka ni sklenila in je zato ne zavezuje.
Glede na to, da je tožena stranka uporabo delov, ki so v lasti solastnikov, zanikala, bi morala tožeča stranka za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve konkretizirano trditi in dokazati, katere dele naj bi tožena stranka neupravičeno uporabljala.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0069183
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/3.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – sodne počitnice – tek rokov – prepozna pritožba
Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2, 73, 73/2, 73/3, 79, 79/1, 79/1-6, 83, 84, 92, 92/1. ZPP člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2.
ugovor tretjega - predmeti izvzeti iz izvršbe - nedopustnost izvršbe - odlog izvršbe - varščina
Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.
stroški postopka – višina sodne takse – vložitev vloge v elektronski obliki
Skupni stroški tožnika s sodno takso so bili torej 54,00 EUR in ne 55,00 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje, in v tem delu je pritožba toženca utemeljena.
duševno zdravje – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za izrek ukrepa – suicidalna ogroženost – ogrožanje življenja in zdravja
Pritožnica ustrezno konkretno oporeka le okoliščini, da naj bi grozila s samomorom. A da naj bi bilo temu dejansko tako, izhaja iz mnenja (izvida) izvedenca, ki sklicujoč se na heteroanamnestične podatke navaja, da naj bi bila pritožničina hospitalizacija indicirana (prav) zaradi suicidalne ogroženosti.
pristojnost – opredelitev spora – spor o stvarnih pravicah – gospodarski spor
Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi in tožnica zahteva, da se izvršba na nepremičninah izreče za nedopustno, gre za gospodarski spor, ne glede na to, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svojo lastninsko pravico na nepremičninah.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 211, 211/2. SPZ člen 47, 99.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – predlog za prekinitev postopka – zavrnitev predloga za prekinitev postopka izven naroka – posebna pritožba
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka, ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015516
ZPP člen 11, 11/1, 185, 185/1. OZ člen 179, 180.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - višina - odmera - sprememba tožbe
Tožnik se je poškodoval pri nakladanju tovornjaka, ko je nanj padel voziček, ki je tehtal 500 kg. Zaradi škodnega dogodka je utrpel bimaleolarni zlom desnega gležnja z izpahom, udarnino leve strani obraza in odrgnine nad medialnim maleolom; s psihiatrične plati pa je doživel travmatični dogodek s posledičnim razvojem posttravmatske stresne motnje. Sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjenm v višini 15.000,00 EUR ni upoštevalo trajanja psihiatričnega zdravljenja ter v premajhni meri sedanje in bodoče stanje po končanem zdravljenju poškodbe, zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu eno leto in pol, pri čemer tožnik trpi in bo trpel bolečine že pri normalni obremenitvi desnega gležnja. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje določbi 179. in 182. člena OZ zmotno uporabilo in da pravilna uporaba teh določb narekuje prisojo višje odškodnine za sedanje in bodoče telesne bolečine ter druge nevšečnosti med zdravljenjem oziroma pravično odškodnino v znesku 25.000,00 EUR.
premestitev - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu - javni uslužbenec
Tožena stranka je izdala sklep, s katerim je bila tožnica iz delovnega mesta podsekretar premeščena na delovno mesto višji svetovalec. Razlog te premestitve je bil v tem, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki ukinjeno. Soglasje k temu Pravilniku je dala tudi Vlada RS. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila s sklepom drugostopenjskega organa tožene stranke zavrnjena kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto dejansko ukinjeno, tožnica pa opravlja druge naloge na področju statističnega raziskovanja v sektorju B. (v primerjavi z njenim prejšnjim delom). Zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da sta bila izpodbijana sklepa tožene stranke zakonita, saj je potreba po tožničinem dotedanjem delu dejansko prenehala.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016230
ZDR-1 člen 34, 43, 179. ZVZD-1 člen 5, 35, 37, 38. OZ člen 131, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja odškodnino za škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči, ko bi morala pobrisati viseče elemente na zgornji strani, pri čemer si je pomagala s stolom, ki se je zapeljal, zaradi česar je padla na tla in se udarila v koleno ter si ga poškodovala. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni v ničemer opustila dolžne skrbnosti za nadzor svojih delavcev pri opravljanju dela in da je poskrbela za njihovo izobraževanje s področja varstva pri delu. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje pa ne izhaja, da bi bila tožnica deležna izobraževanja iz varstva pri delu niti da jo je delodajalec podučil o varnem in pravilnem opravljanju dela. Za izpolnitev te delodajalčeve obveznosti ne zadostuje pripis na razporedu dela, da se dela čiščenja pohištva na zgornji površini opravljajo s pomočjo lestve. Delodajalec je dolžan o načinu dela podučiti delavca in ga tudi nadzirati. Prav tako ni jasen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni objektivno odgovorna za nastalo škodo, kar sodišče obrazloži s tem, da objektivna odgovornost ni podana iz razloga, ker se čiščenje kuhinjskih elementov na zgornji površini opravlja v vsakem domu. Tudi opravila, ki se redno opravljajo v vsakem domu, lahko namreč pomenijo nevarno dejavnost oziroma posamezni pripomočki lahko postanejo nevarna stvar. Za odločitev, ali je v konkretnem primeru prišlo do škode, ki je nastala od stvari oziroma dejavnosti, iz katere izvira večja nevarnost za okolico, bi moralo sodišče ugotoviti, na kakšni višini in kako se je običajno opravljalo delo. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. OZ člen 336.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pri odločanju, ali predstavljajo ravnanja tožene stranke mobbing, napačno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo, da je v primeru, če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, dokazno breme na strani delodajalca. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji ravnanj, ki jih tožnica očita toženi stranki (diskriminacija pri izrabi letnega dopusta; neupravičeno izdajanje pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, premestitev na drugo delovno mesto, znižanje plače, klicanje na delo z letnega dopusta, itd), ustrezno povezati očitana ravnanja tožene stranke in presoditi, ali je skupek vseh teh ravnanj mogoče označiti kot mobbing, česar pa sodišče ni storilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.