Zahteva po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila predstavlja zahtevo izpolnitev pogodbe s strani odkupnega zavezanca, samo pravno razmerje med strankama pa nastane na podlagi upravičenčeve oblikovalne - enostranske izjave, katere učinki nastopijo v trenutku, ko odkupni zavezanec - lastnik nepremičnine, prejme pisno izjavo upravičenca. S tem trenutkom nastopi prodajno pogodbeno razmerje. Tako kot predstavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izpolnitev pogodbe na strani zavezanca, predstavlja plačilo kupnine izpolnitev pogodbe s strani odkupnega upravičenca.
Glede na konkretne okoliščine zadeve (tožnika je toženec seznanil, da namerava kupnino plačati z bančnim kreditom), ni mogoče šteti, da toženec ni bil pripravljen sočasno izpolniti svoje obveznosti.
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
napotitev na pravdo - pravni interes - neveljavnost pogodbe o preužitku
Trditev o ničnosti pravnega posla pomeni uveljavljanje ene od oblik neveljavnosti pogodbe, ki je širši pravni pojem in v okvir katerega sodi poleg ničnosti tudi izpodbojnost pogodb.
S tem ko je prvostopenjsko sodišče napotilo pritožnico na pravdo zaradi uveljavljanja „neveljavnosti“ pogodbe o preužitku, ji je dejansko zagotovilo pravni interes za širše uveljavljanje pravnega varstva v pravdi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085849
ZIZ člen 267, 272. ZFPPIPP člen 277, 277/3. OZ člen 190.
začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje bodočih terjatev – neupravičena pridobitev – trditvena in dokazna podlaga
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Takšna ureditev tožeči stranki omogoča, da vloži začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, kar pa ne pomeni, da ji ni potrebno izkazati zakonskih pogojev zanjo.
pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060194
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/1, 285. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1. ZOR člen 210. SPZ člen 10, 48, 48/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na stavbi – ustna darilna pogodba – dobra vera pridobitelja nepremičnine – res iudicata – nova pravna podlaga – neupravičena pridobitev – vlaganja v nepremičnino – vsebina tožbe
Tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja solastnino zgolj dela nepremičnine, ne da bi niti opisno navedel, katerega dela, še posebej upoštevajoč vtoževano „pripadajoče funkcionalno zemljišče“, pri čemer niti trdi ne, kaj to obsega (upoštevajoč ugotovitveni zahtevek), ob tem da tak pravni pojem niti obstaja ne več (pojem „pripadajoče funkcionalno zemljišče“ je praviloma nadomeščen s pripadajočim zemljiščem), niti ne obsega stavbišča pod stavbo, poleg tega da je potrebno tako zemljišče šele določiti, kar ni in ne more biti predmet pravdnega postopka. Ker zahtevek tožnika ni določen, ni niti izvršljiv, še posebej pa ni jasno, kaj tožnik s takim zahtevkom sploh uveljavlja.
V primeru neupravičene pridobitve v skladu s splošnim pravilom iz 190. člena OZ je upravičenec, tj. kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, upravičen do nadomestila vrednosti dosežene koristi, ne pa do povrnitve vlaganj (z izjemo obveznosti vrnitve prejetega, če je to mogoče).
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
stroški postopka – višina sodne takse – vložitev vloge v elektronski obliki
Skupni stroški tožnika s sodno takso so bili torej 54,00 EUR in ne 55,00 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje, in v tem delu je pritožba toženca utemeljena.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2, 73, 73/2, 73/3, 79, 79/1, 79/1-6, 83, 84, 92, 92/1. ZPP člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2.
ugovor tretjega - predmeti izvzeti iz izvršbe - nedopustnost izvršbe - odlog izvršbe - varščina
Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0069183
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/3.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – sodne počitnice – tek rokov – prepozna pritožba
Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
duševno zdravje – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za izrek ukrepa – suicidalna ogroženost – ogrožanje življenja in zdravja
Pritožnica ustrezno konkretno oporeka le okoliščini, da naj bi grozila s samomorom. A da naj bi bilo temu dejansko tako, izhaja iz mnenja (izvida) izvedenca, ki sklicujoč se na heteroanamnestične podatke navaja, da naj bi bila pritožničina hospitalizacija indicirana (prav) zaradi suicidalne ogroženosti.
spor majhne vrednosti - upravnik - nepremičnine skupne rabe - stroški upravljanja in vzdrževanja - obratovalni stroški - uporaba tuje stvari v svojo korist - poslovni prostori
Stroške upravljanja bi lahko tožeča stranka vtoževala zgolj na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju, ki pa jo nesporno tožena stranka ni sklenila in je zato ne zavezuje.
Glede na to, da je tožena stranka uporabo delov, ki so v lasti solastnikov, zanikala, bi morala tožeča stranka za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve konkretizirano trditi in dokazati, katere dele naj bi tožena stranka neupravičeno uporabljala.
pristojnost – opredelitev spora – spor o stvarnih pravicah – gospodarski spor
Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi in tožnica zahteva, da se izvršba na nepremičninah izreče za nedopustno, gre za gospodarski spor, ne glede na to, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svojo lastninsko pravico na nepremičninah.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 211, 211/2. SPZ člen 47, 99.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – predlog za prekinitev postopka – zavrnitev predloga za prekinitev postopka izven naroka – posebna pritožba
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka, ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni podan upravičen razlog za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, zaradi katerega bi bila dovoljena vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica je imela na razpolago 15 dnevni rok za sestavo oziroma oddajo pritožbe. Nezmožnost koncentracije za sestavo pritožbe ni opravičljiv razlog. Bolezen mora biti taka, da nastopi nenadoma in da stranki onemogoči opravo procesnega dejanja. Tega pa tožnica ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
Ker vložnik nepopolne vloge, ki jo je poimenoval „pritožba glede prenehanja bolniškega staleža“ ni popravil v roku 15 dni,
kot mu je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge naložilo sodišče prve stopnje, je sodišče skladno s 108. členom ZPP njegovo vlogo utemeljeno zavrglo, saj ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084698
OZ člen 179, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 358, 358-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – zakonske zamudne obresti – zamuda zavarovalnice – kdaj pride dolžnik v zamudo – valorizacija akontacije odškodnine – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Če zavarovalnica v primerih, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, ne predloži ponudbe za odškodnino v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek, pride v zamudo. Kadar pa je odgovornost sporna ali višina škode ni ugotovljena, pa ZOZP zamude ne določa. Za take primere je treba uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo, to je 299. člen OZ.
družinska pokojnina - pogoj preživljanja - otrok - nezmožnost za delo - avtorski honorar
V okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji iz ZPIZ-2, da bi bila tožnica upravičena do prejemanja družinske pokojnine po pokojni materi. Ni namreč podan dejanski stan iz 57. v zvezi s 56. členom ZPIZ-2. Po citiranih določbah ZPIZ-2 je mogoče otroku pravico do družinske pokojnine priznati do 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Isto pravico mu je v skladu s 5. odstavkom 57. člena ZPIZ-2 mogoče priznati tudi če preseže prej navedeno starost, vendar le pod pogojem,
da ga je zavarovanec oz. uživalec pokojnine preživljal do svoje smrti.
Po 1. odstavku 56. člena ZPIZ-2 se šteje, da je uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če je imel z njim skupno stalno prebivališče in če povprečni mesečni dohodki družinskega člana v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske osnove. Če družinski član iz 1. odstavka tega člena ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega odstavka, se po 5. odstavku 56. člena ZPIZ-2 šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu.
V konkretni zadevi ni dokazan pogoj preživljanja, saj tožničini povprečni mesečni dohodki leta 2012 presegajo znesek, ki predstavlja 29 % najnižje pokojninske osnove. Med tožničine dohodke so poleg delne invalidske pokojnine pravilno všteti tudi prejeti avtorski honorarji in nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine.
vračilo štipendije - odstop od pogodbe - neizpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v pogodbi o štipendiranju rok, do katerega mora toženec zaključiti s študijem, določen glede na učni program vzgojno izobraževalne organizacije, saj se je toženec zavezal, da bo redno in uspešno opravil študijske obveznosti v skladu z učnim programom. Ker toženec do izteka absolventskega staža ni diplomiral, svojih študijskih obveznosti po pogodbi o štipendiranju ni opravil v dogovorjenem roku. Zato je štipenditor utemeljeno odstopil od pogodbe o štipendiranju. Sodišče prve stopnje pa je skladno z določbo 6. člena pogodbe o štipendiranju tožencu pravilno naložilo vračilo prejetih zneskov štipendij skupaj z dogovorjenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.