Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster
Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).
napotitev na pravdo - pravni interes - neveljavnost pogodbe o preužitku
Trditev o ničnosti pravnega posla pomeni uveljavljanje ene od oblik neveljavnosti pogodbe, ki je širši pravni pojem in v okvir katerega sodi poleg ničnosti tudi izpodbojnost pogodb.
S tem ko je prvostopenjsko sodišče napotilo pritožnico na pravdo zaradi uveljavljanja „neveljavnosti“ pogodbe o preužitku, ji je dejansko zagotovilo pravni interes za širše uveljavljanje pravnega varstva v pravdi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060194
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/1, 285. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1. ZOR člen 210. SPZ člen 10, 48, 48/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na stavbi – ustna darilna pogodba – dobra vera pridobitelja nepremičnine – res iudicata – nova pravna podlaga – neupravičena pridobitev – vlaganja v nepremičnino – vsebina tožbe
Tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja solastnino zgolj dela nepremičnine, ne da bi niti opisno navedel, katerega dela, še posebej upoštevajoč vtoževano „pripadajoče funkcionalno zemljišče“, pri čemer niti trdi ne, kaj to obsega (upoštevajoč ugotovitveni zahtevek), ob tem da tak pravni pojem niti obstaja ne več (pojem „pripadajoče funkcionalno zemljišče“ je praviloma nadomeščen s pripadajočim zemljiščem), niti ne obsega stavbišča pod stavbo, poleg tega da je potrebno tako zemljišče šele določiti, kar ni in ne more biti predmet pravdnega postopka. Ker zahtevek tožnika ni določen, ni niti izvršljiv, še posebej pa ni jasno, kaj tožnik s takim zahtevkom sploh uveljavlja.
V primeru neupravičene pridobitve v skladu s splošnim pravilom iz 190. člena OZ je upravičenec, tj. kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, upravičen do nadomestila vrednosti dosežene koristi, ne pa do povrnitve vlaganj (z izjemo obveznosti vrnitve prejetega, če je to mogoče).
stroški postopka – višina sodne takse – vložitev vloge v elektronski obliki
Skupni stroški tožnika s sodno takso so bili torej 54,00 EUR in ne 55,00 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje, in v tem delu je pritožba toženca utemeljena.
duševno zdravje – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za izrek ukrepa – suicidalna ogroženost – ogrožanje življenja in zdravja
Pritožnica ustrezno konkretno oporeka le okoliščini, da naj bi grozila s samomorom. A da naj bi bilo temu dejansko tako, izhaja iz mnenja (izvida) izvedenca, ki sklicujoč se na heteroanamnestične podatke navaja, da naj bi bila pritožničina hospitalizacija indicirana (prav) zaradi suicidalne ogroženosti.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2, 73, 73/2, 73/3, 79, 79/1, 79/1-6, 83, 84, 92, 92/1. ZPP člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2.
ugovor tretjega - predmeti izvzeti iz izvršbe - nedopustnost izvršbe - odlog izvršbe - varščina
Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0069183
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/3.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – sodne počitnice – tek rokov – prepozna pritožba
Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
spor majhne vrednosti - upravnik - nepremičnine skupne rabe - stroški upravljanja in vzdrževanja - obratovalni stroški - uporaba tuje stvari v svojo korist - poslovni prostori
Stroške upravljanja bi lahko tožeča stranka vtoževala zgolj na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju, ki pa jo nesporno tožena stranka ni sklenila in je zato ne zavezuje.
Glede na to, da je tožena stranka uporabo delov, ki so v lasti solastnikov, zanikala, bi morala tožeča stranka za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve konkretizirano trditi in dokazati, katere dele naj bi tožena stranka neupravičeno uporabljala.
pristojnost – opredelitev spora – spor o stvarnih pravicah – gospodarski spor
Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi in tožnica zahteva, da se izvršba na nepremičninah izreče za nedopustno, gre za gospodarski spor, ne glede na to, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svojo lastninsko pravico na nepremičninah.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 211, 211/2. SPZ člen 47, 99.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – predlog za prekinitev postopka – zavrnitev predloga za prekinitev postopka izven naroka – posebna pritožba
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka, ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank.
premestitev - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu - javni uslužbenec
Tožena stranka je izdala sklep, s katerim je bila tožnica iz delovnega mesta podsekretar premeščena na delovno mesto višji svetovalec. Razlog te premestitve je bil v tem, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki ukinjeno. Soglasje k temu Pravilniku je dala tudi Vlada RS. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila s sklepom drugostopenjskega organa tožene stranke zavrnjena kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto dejansko ukinjeno, tožnica pa opravlja druge naloge na področju statističnega raziskovanja v sektorju B. (v primerjavi z njenim prejšnjim delom). Zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da sta bila izpodbijana sklepa tožene stranke zakonita, saj je potreba po tožničinem dotedanjem delu dejansko prenehala.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 111, 111/1, 111/1-4, 111/3, 144, 144/1, 144/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina za čas odpovednega roka - zamudne obresti - izredna odpoved - nadurno delo
V skladu z drugim odstavkom 144. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu nadurno delo sicer res odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela, ustno pa le, če pisna odreditev ni mogoča zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela (v tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu). Vendar se je sodna praksa postavila na stališče, da je delavec do plačila za nadurno delo upravičen, čeprav mu takšno delo ni bilo odrejeno pisno pred pričetkom njegovega opravljanja, če je delodajalec vedel, da mora delavec zaradi zahtevane naloge opravljati delo prek polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavanem primeru tožnici pravilno prisodilo plačilo za opravljeno nadurno delo v zahtevanem obsegu 57 ur, saj je direktor tožene stranke vedel, da tožnica takšno delo opravlja.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do odškodnine za čas 30-dnevnega odpovednega roka in ne le za čas do izteka odpovednega roka na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala 14. 6. 2013. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica 14. 6. 2013 po elektronski pošti poslala direktorju tožene stranke, ni pričela učinkovati, saj ni bila vročena v skladu z določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 (tj. osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu). V takšnem primeru se šteje, da delavec redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni podal, zato mu na tej podlagi pogodba o zaposlitvi tudi po izteku odpovednega roka ne preneha. Odpovedni rok torej na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice sploh ni pričel teči.
Terjatev iz naslova odškodnine za čas odpovednega roka kot zakonska posledica zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (tretji odstavek 111. člena ZDR-1) zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker se šteje, da že sama odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni poziv upnika (delavca) na plačilo odškodnine za čas odpovednega roka kot zakonske posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, nastopi zamuda dolžnika (delodajalca) z naslednjim dnem po prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 299. člena OZ). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tožnici pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od odškodnine za čas odpovednega roka od 5. 7. 2013, tj. od naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja med strankama.
Tožnik ni plačal sodne takse za pritožbo. Ker niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, saj je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje pritožbo štelo za umaknjeno. Zoper ta sklep tožnik ni vložil pritožbe, zato je postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno sklenilo, da je tožnik dolžan plačati le sodno takso za umik pritožbe skladno s 4. odstavkom 34. člena ZST-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022932
KZ člen 29, 49, 58, 191, 191/1, 191/3, 220, 220/1. ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 373.
kaznivo dejanje nasilje v družini - kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine - pogojna obsodba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazni predlog - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - neprištevnost - bistvena zmanjšana prištevnost - kršitev kazenskega zakona - predmet kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - pogojna obsodba
Predmet storilčevega napada pri kaznivem dejanju nasilja v družini po prvem in tretjem odstavku 191. člena KZ-1 je vedno človek in nikoli stvar, kot je to pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1.
plačilo odpravnine - predčasna razrešitev direktorja - direktor zavoda
V 14. členu pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, je bilo med drugim določeno, da v kolikor je direktorica (tožnica) predčasno razrešena brez utemeljenega razloga, ji pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja preneha s 30-dnevnim odpovednim rokom in ji pripada odpravnina v višini treh zneskov zadnje plače. V zapisniku seje sveta tožene stranke (zavoda) je bil sprejet sklep, da dosedanja direktorica preneha opravljati delo direktorice in ji preneha mandat direktorice z dnem imenovanja novega direktorja. Iz zapisnika seje mestnega sveta občine pa izhaja, da na tej seji še ni bil imenovan novi direktor zavoda, bilo pa je dano daje soglasje k navedenemu sklepu. Novi direktor je delo nastopil 12. 4. 2013, tožnici pa je takrat predčasno prenehal štiriletni mandat, ki bi sicer trajal do 24. 11. 2014. Ker sta sklepa brez kakršne koli utemeljitve razlogov za razrešitev tožnice z mesta direktorice, je sodišče prve stopnje na podlagi dogovora v pogodbi o zaposlitvi tožnici pravilno priznalo celotno vtoževano odpravnino zaradi predčasne razrešitve.