izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je na podlagi 2. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. V ugovoru zoper sklep z dne 30.11.1998, ki ima značaj sklepa o zavarovanju, zanj pa se na podlagi 239. čl. ZIZ uporabljajo določbe Zakona o izvršbi, dolžnik ni navedel takšnih razlogov, s katerimi bi lahko uspešno izpodbijal sklep, izdan na podlagi izvršilnega naslova.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
Naročitelj je posredniku odškodninsko odgovoren za škodo, ki mu je nastala, če je v postopku pogajanj in sklepanja prodajne pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, ravnal nepošteno.
ZOR člen 939, 940, 939, 940. ZTVCP člen 164, 209, 164, 209.
zavarovanje pred odgovornostjo - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - ugotavljanje alkoholiziranosti
V času veljavnosti ZTVCP petkratni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, opravljen v nasprotju s tehničnimi navodili proizvajalca, ni pomenil izmika preiskavi alkoholiziranosti, če toženec ni onemogočil strokovnega preizkusa alkoholiziranosti oziroma odvzema krvi in urina.
Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ima poklic (poklicni voznik) in je za delo sposoben, v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka predstavljajo stroške izdelave izvedenskega mnenja ter povprečnino, katero pa je sodišče prve stopnje odmerilo na zakonskem minimumu. Ne iz podatkov spisa, ne iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi obdolženec ne bil sposoben za delo; zgolj sklicevanje pritožbe na obdolženčevo nezaposlenost, pa še ne predstavlja zakonskih razlogov za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik v ugovoru ne prereka terjatve po temelju in po višini, temveč se sklicuje na svoje slabo finančno stanje, je njegov ugovor neobrazložen in zato neutemeljen.
ZOR člen 173, 174, 175, 176, 177, 173, 174, 175, 176, 177.
objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka imetnik stružnice. Pritožbenega sodišča tako ne prepričajo navedbe pritožbe o tem, da stružnica ni bila njihova last, saj takšne trditve dokazi, izvedeni na prvi stopnji, ne potrjujejo. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala pri delu s stružnico kot nevarno stvarjo, po načelu objektivne odgovornosti.
Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.
odškodninska odgovornost - soodgovornost tožnika pri prometni nezgodi
Če je sodišče štelo, da je tožnik soodgovoren, ker hitrosti vožnje ni prilagodil razmeram na cesti, bi moralo raziskati tiste okoliščine, ki izhajajo iz določbe 45. čl. ZTVCP (Uradni list SFRJ št. 50-672/1988...)