ZDR-1 člen 74, 144, 157. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 17.
vodilni delavec - plačilo nadur - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - osnovna plača - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Kadar je delavec dolžan opraviti delo preko polnega delovnega časa na izrecno zahtevo delodajalca, je upravičen zahtevati plačilo zanje. Delo preko polnega delovnega časa predstavlja delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, za katere delavcu pripada dodatek. Vnaprejšnja odpoved pravici do dodatka nima učinkov, za morebitno drugačno ureditev pravic v zvezi s plačilom za delo pa v ZDR-1 tudi ni podlage. Tak dogovor je možen le s prokuristom in poslovodno osebo.
Dogovor med tožnikom kot vodilnim delavcem in toženko o tem, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa že zajeto v osnovni plači, je bil nedopusten.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - poslovodna oseba - ponudba drugega ustreznega dela
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo zaveže, da ji mora v primeru odpoklica s poslovodne funkcije zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev, razbremeni te obveznosti.
spor o pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke mož sodnice, ki opravlja funkcijo sojenja na stvarno in krajevno pristojnem delovnem sodišču, večinski lastnik tožeče stranke pa član njene širše družine, bi lahko vzbudila dvom o nepristranskosti sodišča in s tem tudi dvom v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik na sodišču, kjer je sedaj stranka v sporu iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sama po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi to, da je tožnik 11. 5. 2022 in 21. 6. 2022 dejansko opravljal funkcijo sodnika porotnika na Delovnem sodišču v Celju, ni pomembno, saj se kršitve iz odpovedi in pisnega opozorila ne nanašajo na navedena datuma, niti ni toženka tožniku očitala izvajanja funkcije sodnika porotnika v času bolniškega staleža. Četudi se nekaj očitkov iz pisnega opozorila nanaša na čas veljavnosti navodil za zdravljenje v času začasne zadržanosti z dela v juniju 2022, v opisanem ni podlage za ugotovitev tehtnega razloga, ki bi nalagal, da mora sporno odpoved presojati drugo delovno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - obrazloženost sklepa - odmor med delovnim časom
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker delavec za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.
Širšo obrazložitev sklepa o predlogu terja v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-1133/18 z dne 31. 3. 2022 predlog tožnika, da se zadeva predloži v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.
ZDR-1 člen 159, 162. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - kršitev prava EU
Če referenčno obdobje traja 12 mesecev, potem je obdobje za prenos, ki prav tako traja 12 mesecev enako in torej ne „bistveno daljše“ od referenčnega obdobja. Tudi obdobje 12 mesecev in 8 dni, kolikor je bil tožnik po zaključku referenčnega obdobja dejansko odsoten zaradi bolezni, bistveno ne presega referenčnega obdobja.
Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek, in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno ta člen Direktive.
Iz navedenega izhaja, da je toženka ravnala protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža z 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta iz 2017. Toženka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s trditvijo, da je ravnala v skladu z zakonom, s katerim je sama kot država nepravilno prenesla določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava Unije na škodo delavca. Ravnanje toženke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z njeno zakonodajo.
Primaren način vročanja odpovedi je osebno vročanje v prostorih delodajalca, pri čemer zakon vročevalcu ne nalaga, da mora pisanje pustiti na kraju vročanja ali na delovnem mestu. Za presojo pravilnosti takega vročanja in nastop fikcije vročitve v primeru odklonitve vročitve je odločilno, da vročevalec naslovniku omogoči dejansko seznanitev z odpovedjo.
Pristojnost delovnega sodišča v odškodninskem sporu zaradi nesreče pri delu je po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana, če delavec toži delodajalca. Po drugem odstavku istega člena je pristojnost delovnega sodišča v tovrstnem sporu podana tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Ker je v tem sporu tožena le zavarovalnica, ki ni tožnikov delodajalec, ni podlage za ugotovitev stvarne pristojnosti delovnega sodišča.
kolektivna pogodba - povračilo stroškov - povračilo stroškov in drugih prejemkov - sklepanje kolektivne pogodbe
ZUJF je zaradi javno finančnih razlogov prekinil veljavnost prejšnjih določb KPND v zvezi s povračili stroškov in nekaterih drugih prejemkov in s tem tudi posegel v pravice do povračil stroškov in drugih prejemkov (ki so bile pred tem urejene s Spremembami KPND 98, ki jih je podpisal predlagatelj tega spora), te pravice pa določil na novo. Ta poseg ni bil protiustaven niti ni posegel v kolektivno pogajanje, saj je bil v obdobju sprejemanja zakona (prav z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize) in z namenom ohranjanja kolektivnega dogovarjanja že predhodno sklenjen tudi Dogovor in v skladu z dogovorom tudi Aneks h KPND 2012, ki je začel veljati naslednji dan po uveljavitvi ZUJF. Če navedeni Dogovor in Aneks takrat ne bi bila sprejeta, bi se 164. do 181. členi ZUJF-a uporabljali neposredno. Navedena ureditev predstavlja zakonski poseg v prejšnjo ureditev iz javno finančnih razlogov. Poseg je ostal tudi v okvirih, ki so jih določili oziroma so se z njimi strinjali socialni partnerji, saj določbe zakona z res minimalnimi razlikami niso drugačne kot določbe Dogovora in Aneksa h KPND 2012. Kljub zakonskemu posegu je torej prišlo do ohranitve kolektivnega dogovarjanja in tudi do nove ureditve (nižjih) povračil stroškov ter drugih prejemkov z Dogovorom in Aneksom h KPND 2012. Zato zakonski poseg v okoliščinah tega primera ni bil v nasprotju z načeli svobode kolektivnega dogovarjanja.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
plačilo razlike v plači - pedagoška obveznost - načelo enakosti
Iz navedenega izhaja, da je treba v tem sporu - v okviru postavljenih trditev strank - primerjati tožničine obveznosti z obveznostmi predavateljev, ki imajo število ur NPO določeno na podlagi 30-tedenskega študijskega programa ter tako preveriti, ali je tožnica, ki kot predavateljica v 40-tedenskih študijskih programih opravi 360 ur NPO (in druge obveznosti), v enakem položaju kot predavatelji, ki na 30-tedenskih študijskih programih opravijo 270 ur NPO (in druge obveznosti). Tožnica je lahko s temi predavatelji v enakem položaju le, če je obseg njihovih drugih obveznosti upoštevno večji, sicer pa gre pri plačilu njihovega dela za nerazumno razlikovanje med obema skupinama predavateljev na škodo tožnice.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine - slovenska vojska - misija - neizkoriščen tedenski počitek - denarna odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču, da je prisojena odškodnina za posamezen dan v vrednosti osmih ur, ne glede na ugotovljen čas kršitve tedenskega počitka.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - plača po dejanskem delu - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik za čas opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta - v obdobju od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2018 - upravičen do razlike v plači v višini enega plačnega razreda.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.