TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. točki izreka, razen glede odločitve o delni ugoditvi pritožbi prve toženke (druge toženke v dosedanjem postopku pred sodišči prve in druge stopnje) in spremembi sodbe sodišča prve stopnje, tako da se zavrne zahtevek tožnika za ugotovitev obstoja delovnega razmerja med tožnikom in prvo toženko (drugo toženko v dosedanjem postopku pred sodišči prve in druge stopnje) za čas od 20. 5. 2012 do 18. 7. 2019 in glede prijave v socialna zavarovanja ter vpis delovne dobe v matično evidenco od 15. 8. 2014 do 18. 7. 2019, in v delu II. točke izreka, v katerem je bila zavrnjena pritožba tožnika, razen glede odločitve o zavrnitvi njegove pritožbe o zavrnitvi zahtevka za ugotovitve obstoja delovnega razmerja med njim in prvo toženko (drugo toženko v dosedanjem postopku pred sodišči prve in druge stopnje) za čas od 12. 12. 2008 do 16. 5. 2012, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se revizija zoper odločitev sodišča druge stopnje v delu I. točke izreka o zavrnitvi zahtevka tožnika za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri prvi toženki (drugi toženki v dosedanjem postopku pred sodišči prve in druge stopnje) za čas od 20. 5. 2012 do 18. 7. 2019 in zavrnitvi zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja ter vpis delovne dobe v matično evidenco za čas od 15. 8. 2014 do 18. 7. 2019 in v II. točki izreka o zavrnitvi tožnikove pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja med njim in prvo toženko (drugo toženko v dosedanjem postopku pred sodišči prve in druge stopnje) od 12. 12. 2008 do 16. 5. 2012 zavrne.

III. Odločitev o stroških odgovora na revizijo se pridrži za končno odločbo.

Pogodba o opravljanju storitev, ki so jo sklenili prva in druga toženka, je imela formalno naravo podjemne pogodbe (619. do 648. člen OZ), predmet dogovorjenih obveznosti pa je bilo opravljanje luško prekladalnih in drugih storitev, ki jih bo prva toženka zagotavljala drugi toženki. Vendar pa se ta pogodba (in delo tožnika po tej pogodbi) ni izvajala na tak način, saj prva toženka ni izvajala luško prekladalnih in drugih storitev ali del, katerih vsebina ali predmet bi bil podoben in bi predstavljal njeno dejavnost (za katero bi imela zaposlene delavce). Takšnih del pri drugi toženki ni opravljala kot družba izvajalka ali podizvajalka, ki bi preko svojih zaposlenih organizirala in vodila takšno delo, temveč je drugi toženki (enako kot nekatere druge družbe - „izvajalci pristaniških storitev“) trajno in izključno zagotavljala le delo delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri njej.

Posredovanje dela delavcev (in s tem model takšnega poslovanja) je bilo nezakonito, saj se prva toženka s takšnim posredovanjem ne bi smela ukvarjati, druga toženka pa ga sprejemati oziroma še več - organizirati s svojim pogojevanjem takšnega sodelovanja (izločitvenim kriterijem, ki ni smel vključevati družb, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela delavcev drugemu uporabniku).

Poslovni model druge toženke, pri katerem je aktivno sodelovala prva toženka, kot ugotovljeno pa so bili v tak način poslovanja vključene še druge družbe, ki niso izpolnjevale pogojev za opravljanje zakonitega agencijskega dela, in v katerega je bilo vključenih večje število delavcev, ne kaže le na navideznost pogodb o opravljanju podjemnega dela, temveč tudi na očitno nezakonitost in zlorabo poslovanja obeh toženk na škodo delavcev (prve toženke).

To je tudi pomenilo, da je bilo tožnikovo pogodbeno razmerje (preko pogodbe o zaposlitvi) s prvo toženko preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno in da je bila tožnikov dejanski delodajalec druga toženka. Delovno razmerje tožnika pri prvi toženki je bilo v tem poslovnem modelu prikrito delovno razmerje z drugo toženko.

Namen kršenega pravila v tem primeru ne odkazuje na poseg v že realizirano delovno razmerje delavca in že pridobljene pravice za nazaj. To pa ne pomeni, da druga toženka zaradi kršitve pravic tožnika (nižje plače in drugih prejemkov) ni odgovorna za njegovo prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja v času obstoja delovnega razmerja pri prvi toženki.