predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, ki po presoji vrhovnega sodišča niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZKolP člen 3, 19, 20. Razlaga Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (v nadaljevanju KPES, Uradni list RS, št. 41/17) (2020) člen 6, 6/2, 9. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-2, 53/4. ZPP člen 274. URS člen 23.
kolektivni delovni spor - interesni spor - odločitev o pravici - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Sklenitev dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač ni pravica ene stranke kolektivne pogodbe nasproti drugi, pač pa gre za medsebojno zavezo, ki se nanaša na spremembo kolektivne pogodbe. Tarifna priloga je sestavni del kolektivne pogodbe, zato vsakokratni dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač, predstavlja po vsebini spremembo kolektivne pogodbe. Posamezna vprašanja glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe pa so v primeru, če se stranki o njih ne sporazumeta, opredeljena kot interesni spor.
Strankam kolektive pogodbe ni mogoče naložiti njene (ponovne) sklenitve, spremembe ali dopolnitve. Še manj pa njene vsebine, saj bi takšna intervencija sodišča pomenila vsiljevanje volje, ki je v okviru avtonomije kolektivnega pogajanja, ki mora biti svobodno in prostovoljno, izključna pravica strank kolektivne pogodbe. Zato sodišče v okoliščinah tega primera ob upoštevanju meril iz KPES, ki sama po sebi ne omogočajo določitve višine najnižjih osnovnih plač, s svojo odločitvijo ne more nadomestiti dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli.
Sodišče prve stopnje je kljub (nepravilnemu) zavrženju v izreku zahtevek obravnavalo po vsebini in navedlo razloge, iz katerih izhaja, zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen. O vsebinskih vprašanjih je bilo odločeno tudi v pritožbenem in sedaj revizijskem postopku. Samo zato, ker je v izreku sklepa sodišča prve stopnje odločeno o zavrženju (in ne o zavrnitvi zahtevka), predlagatelju ni bila kršena pravica do sodnega varstva.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj tožnik v njem sploh ni navedel spornih pravnih vprašanj. Iz predloga prav tako ne izhaja, iz katerega od primerov, naštetih v prvem odstavku 367.a člena ZPP, ga tožnik vlaga.
napotitev na začasno delo v tujini - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je glede na to, da 208. člen ZDR-1 ne opredeljuje pojma začasnosti dela v tujini, to začasnost treba opredeliti na podlagi 55. člena ZDR-1, ki delo za določen čas omejuje na dve leti. Tožnica pri tem enostavno izenači začasno napotitev delavca na delo v tujini in delovno razmerje za določen čas. Za takšno povezovanje obeh inštitutov, ki sta urejena v povsem različnih zakonskih določbah, v samem zakonu ni nobene podlage. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje pravni pojem začasnosti povsem ustrezno napolnili, ko sta šteli, da se začasnost izraža z vsakokratnim trajanjem mandata (prvi je trajal eno leto, naslednji tri leta in nato dvakrat po štiri leta).
razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov za razveljavitev, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve na sodišče prve stopnje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP sojenje lahko opravilo (ali celo moralo opraviti) samo.
Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže.
Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.
ZPP člen 8, 154, 339, 339/1, 339/2, 380, 380/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 10.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
V skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami se dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. V tej povedi sicer manjka osebek, torej, kdo je tisti, ki določi dodatek za nevarne naloge, vendar je iz celotne sistematike Uredbe pa tudi iz ureditve pristojnosti na obrambnem področju očitno, da je to minister za obrambo. Navedeno je razvidno že iz določb tretjega in četrtega odstavka istega člena o tem, da glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem MOM, minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka in da minister praviloma na predlog Generalštaba določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena. Na pristojnost ministra je sklepati tudi glede na ureditev dodatka za nevarnost na območju delovanja in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
Na podlagi 8., 9. in 10. člena Uredbe je minister za obrambo 16. 12. 2013 izdal spremembo odredbe o določitvi višine dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja ter delovanja v MOM - KFOR. S to odredbo je bilo za MOTČ (motorizirana četa), v njeno sestavo je spadal tudi tožnik, določen dodatek za nevarne naloge v višini 750,00 EUR.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o dopolnitvah Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2021) člen 3, 3/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Ta predlog je po vsebini revizija,ki ob koncu obrazložitve vsebuje devetnajst vprašanj. Iz predloga ne izhaja jasno, na kateri del obrazložitve se vprašanja nanašajo, prav tako pa ni pojasnjena njihova pomembnost.