ZSPJS člen 30. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZPP člen 108, 285, 286, 321, 321/3, 362, 362/2.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - pravno relevantna dejstva - novi dokazi v ponovljenem postopku - vsebina del
Kako je toženka na splošno razporedila svoje zaposlene v Sklepu o določitvi del in nalog ter katera merila je pri tem uporabila, v obravnavanem sporu ni bistveno. Zakonitost Sklepa o določitvi del in nalog tudi ni predhodno vprašanje v tem sporu. Čeprav bi se ugotovilo, da iz tega sklepa upoštevani kriteriji niso razvidni ali so uporabljeni na napačen način, to samo zase ne bi pripeljalo do nezakonitosti izpodbijanega sklepa toženke, s katerim je bilo odločeno o vtoževanem dodatku tožnice. Za tak zaključek je nujno potrebna ugotovitev, da je tožnica delo v rizičnih razmerah v vtoževanem obdobju oktobra 2020 opravljala več kot 30 % svojega delovnega časa.
Za presojo pogoja nekrivde pri predlaganju novih dokazov v ponovljenem postopku je bistveno, ali je stranka lahko dejstvo, ki ga poskuša dokazati s predlaganim dokazom, spoznala za bistveno že prej (tj. v prvotnem sojenju) ali pa šele kasneje, na podlagi kasneje znanih okoliščinah v ponovljenem sojenju (lahko tudi na podlagi napotkov in usmeritev instančnega sodišča).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070310
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 36, 37, 37-3, 41. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - višina plačila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018).
Izvedba terenskih usposabljanj je bila soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. V takšnih okoliščinah je materialnopravno pravilen zaključek ta, da je bilo delo tožnika, v zvezi s katerim mu je bila odrejena stalna pripravljenost, izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100/1-3, 100/1-4, 100/2, 100/3. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - konflikt interesov - delna sprememba izpodbijane sodbe
V pritožbi tožnik pravilno opozarja, da mu toženka v sklepu o izredni odpovedi ni očitala opustitve obvestila o opravljanju dejavnosti, ki je v škodo ugledu organa. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče presoja utemeljenost zatrjevanih razlogov za odpoved, zato v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugotavljanje, ali sta očitani ravnanji tožnika v škodo ugledu toženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je toženka v sklepu o odpovedi opredelila, v čem naj bi obstajal konflikt interesov ter kako bi lahko sporna ravnanja tožnika vplivala na njegovo nepristransko opravljanje dela. Glavnina očitkov toženke, ki so se že v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazali za neutemeljene, se namreč nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi s strani tožnika, ki naj bi pomenila tudi konflikt interesov. Samostojni očitek konflikta interesov je v sklepu o odpovedi zelo skopo in povsem splošno opredeljen.
V zvezi z očitkom glede zastopanja v upravnem postopku pritožba utemeljeno opozarja na to, da toženka v sklepu o odpovedi (niti kasneje v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni navedla in časovno opredelila konkretnih ravnanj tožnika kot pooblaščenca investitorjev, ki bi lahko vzbujala videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2021) člen 11, 11/1. ZJU člen 94, 94/1. ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 35/1, 45, 85, 85/1, 85/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZNB člen 4, 4/1, 31, 31/1, 32, 32/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - zaščitna maska - testiranje zaposlenih - ustavna presoja
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti varno opravljanje dela (45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), delavec pa mora pri delu po določbi 12. člena ZVZD-1 spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Torej so obveznosti obojestranske. Toženka s sprejetimi ukrepi v internih aktih tožniku ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
V primeru tožnice je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristila, zato ni bila podana protipravnost ravnanja toženke.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071788
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Opazovanje in nadzor mejnega prehoda oziroma spremljanje okolice za primer, če bi prišlo do nepredvidljive situacije, kot tudi izvajanje splošnih nalog po ZNPPol in ZNDM v okoliščinah konkretnega primera ne pomenijo, da tožnik ni imel možnosti izrabe odmora med delovnim časom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070313
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/1.
pripravljenost za delo - vojaška oseba - neposredna uporaba direktive - delovni čas - dokazno breme - nadzor državne meje - straža
Ker je bila tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da je tožnik v spornem času opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje specifičnosti izključene iz uporabe direktive oziroma je bil vključen v posebne dejavnosti, ki uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme.
Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske, ki se nista izvajali niti v izrednih okoliščinah, niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti. Na objektih, na katerih je stražo opravljal tožnik, je bilo stražo mogoče organizirati tudi v sistemu rotacije. Tudi varovanje državne meje se je v določenih letih izvajalo z rotacijo. Glede na takšne ugotovitve je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi kazale na to, da se je delo tožnika na straži ter pri varovanju državne meje opravljalo v okviru izjem, kot jih je opredelilo SEU v sodbi C-742/19, in ki izključujejo uporabo Direktive 2003/88/ES.
ZSPJS člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2-9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/4. ZPP člen 2, 2/1.
kolektivni delovni spor - vrednotenje delovnih mest - kršitev načela dispozitivnosti - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče predlagatelja, da sta Aneksa 2 in 4 ter na njima osnovana Akta delodajalca neskladna z zakonom zgolj zato, ker dve delovni mesti nista enako ovrednoteni, pa bi po stališču predlagatelja kljub drugačnemu opisu nalog delovnega mesta morala biti. Ti dve delovni mesti namreč nista primerljivi v smislu načela iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, saj se tam zapisana primerljivost delovnih mest primarno nanaša na orientacijska delovna mesta, ki omogočajo primerjavo znotraj plačnih skupin in predvsem med različnimi plačnimi skupinami.
Ugotavljanje (ne)ustreznosti vrednotenja konkretnih delovnih mest, kar v tem sporu, ne glede na predlog, dejansko poskuša doseči predlagatelj, presega okvirje kolektivnega delovnega spora. Vrednotenje delovnih mest je namreč v pristojnosti delodajalca, in je lahko predmet kolektivnih pogajanj (kot v konkretnem primeru), vsekakor pa je pri tem treba upoštevati kriterije, začrtane z določbami ZSPJS, KPSM, KPDU, Uredbo, itd.. Sodišče tako lahko presoja le zakonitost postopka vrednotenja, torej, ali so bili tekom tega upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb, itd.).
ZJU člen 24. ZDR-1 člen 130. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
stroški prevoza - čista denarna terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni imel druge možnosti in je psa moral pripeljati na delovno mesto s svojim avtomobilom, da je lahko opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 158. ZJU člen 140. ZSSloV člen 53. ZObr člen 98c, 98c/2.
dnevni počitek - vojak - misija - dokazna ocena izpovedi prič - zadostna trditvena podlaga - narava dela - premoženjska škoda - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej ugotovilo, kdaj je tožnik začel in kdaj zaključil z delom, ter koliko ur dela več je opravil na račun manjkajočega dnevnega počitka. Glede na to ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, za koliko ur je tožena stranka kršila tožnikovo pravico do dnevnega počitka.
Ocena delovne uspešnosti je sicer res sestavljena iz posameznih elementov, a ne gre za matematično vrednotenje teh elementov niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog po vsebini oziroma glede na predpisane kriterije opravljeno visoko nad pričakovanji tožene stranke. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene tožene stranke oziroma tožničinega nadrejenega o tem, kakšen je tožničin prispevek k delovanju tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VDS00070598
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3, 274. ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5. ZZdrS člen 42. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1, 2-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. URS člen 14, 14/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - zahteva za oceno ustavnosti - kršitev načela enakosti pred zakonom - neposredna uporaba direktive - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Uporaba tretjega odstavka 71. člena ZODPol v delu, ki se nanaša na pripravljenost za delo na določenem kraju, bi pomenila uporabo predpisa, ki ni v skladu z Ustavo, in sicer s 14. členom URS - načelo enakosti pred zakonom, ki zakonodajalca zavezuje, da obravnava enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Če zakonodajalec enake položaje ureja različno, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Ni namreč razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, da bi se pripravljenost za delo na določenem kraju glede delovnega časa obravnavala drugače kot dežurstvo zdravnikov.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožnik na zatrjevane proste dni ni imel tedenskega počitka in je tudi navedlo kaj je na te dneve delal, in sicer kaj je delal od ponedeljka do sobote in kaj na nedelje. Čeprav sodišče ni navedlo po posameznih datumih kaj je delal tožnik, se odločitev lahko preizkusi.
Tožnik je prejel plačilo le za število ur opravljenega dela na dneve, ko bi moral imeti tedenski počitek in za katere posledično ni prejel plačila, zato ni prišlo do dvojnega plačila, kot to neutemeljeno uveljavljala toženka.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1. ZDR-1 člen 6, 6/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - dokazno breme - diskriminacija
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da kljub temu, da je tožnica opravljala pretežno delo z uporabniki storitev, takšnega dela v celoti v konkretnem primeru ni mogoče šteti za delo v nevarnih pogojih. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih ni opravljala v večjem obsegu od priznanega.
Čeprav pritožba pravilno izpostavlja, da EU digitalno COVID potrdilo predstavlja javno listino, pa to ne pomeni, da ni dovoljeno dokazovati, da so dejstva v njej ugotovljena neresnično. Prav slednje pa je toženka nedvomno storila.
ZDR-1 člen 11, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 212, 227, 227/1, 227/5, 233, 233/1, 263, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 34, 41, 41/5. ZMEPIZ-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - višina denarnega povračila - stroški postopka
Ne glede na tožnikov položaj v SV, njena temeljna pravila ter načela, pomen njihove kršitve glede na ustroj delovanja SV, zlorabo izkazanega izjemnega zaupanja, povzročeno ogromno materialno škodo, itd., je imel tožnik pravico tako do seznanitve z očitanimi kršitvami kot do zagovora v zvezi z njimi. Za čas trajanja postopka odpovedi, ima delodajalec delavcu možnost prepovedati opravljanje dela in ga na ta način izločiti iz delovnega procesa, če je to glede na okoliščine treba. Pri tem pa ni pomembno, da to in sam zagovor (lahko) podaljšujeta postopek odpovedi ter delovno razmerje delavca, in ali je bilo to za toženko, glede na konkretne okoliščine, nesprejemljivo ali smiselno. Gre namreč za razumne posledice, s katerimi mora računati delodajalec v primeru tovrstnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi sicer morebitno izogibanje zagovoru lahko predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, zaradi katere delodajalcu zagovora ni treba izvesti.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
ZSPJS člen 2, 2-13, 9, 9/3, 13, 13/2, 22d, 22d/1, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3-1, 4. ZDR-1 člen 43, 44, 200, 200/4. ZJU člen 5, 21, 21/1, 24, 24/2, 24/3, 24/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 44, 44/1.
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - čisti denarni zahtevek - plačilo po dejansko opravljenem delu - sistemizacija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom.
Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - vojaška oseba - dokazna ocena izpovedi prič
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve pripada (le) delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, oziroma je v pristojnosti delodajalca, da določi te formacijske dolžnosti kot formacijske dolžnosti, na katerih delavci opravljajo takšno delo, da so do dodatka upravičeni.