Tožnik je po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, s toženo stranko podpisal Sporazum o poravnavi. Iz Sporazuma izrecno izhaja, da tožnik izjavlja, da so s tem podpisom poravnane vse obveznosti tožene stranke iz sodbe ter se izrecno odreka zahtevku po ponovi zaposlitvi pri toženi stranki. Tožnik se je dogovoril za način izvršitve sodne odločitve, sporazum je prebral, ga je podpisal in ga tudi razumel, torej sporazum velja. Glede na to, da iz poravnave izhaja, da so poravnane vse obveznosti iz sodbe in se tožnik odreka zahtevku po ponovni zaposlitvi pri toženi stranki, tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje in poravnavo vseh pravic iz delovnega razmerja za določeno obdobje, izplačila regresov za letni dopust in plačila dela plače na podlagi uspešnosti, ni utemeljen.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.
zbornica – plačilo članarine – pritožbeni razlogi – odločitev brez glavne obravnave - spor majhne vrednosti
Odločitev v sporu brez glavne obravnave lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069690
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 766, 768. ZOdv člen 11, 11/2, 59.
mandatna pogodba - vzročna zveza - odškodninska odgovornost odvetnika - dolžnosti odvetnika - uspeh v postopku
V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
Zastopanje mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (v konkretnem primeru pooblastilu), ki mora praviloma obstajati v trenutku, ko se izjava volje daje, druga stranka pa mora tudi vedeti, da gre za zastopanje in da torej pooblaščenec izjavlja voljo v imenu zastopanega.
To, da je v pogodbi kot zakonita zastopnica tožeče stranke (v uvodu) navedena direktorica, tudi sicer ne pomeni, da pooblastila ni bilo. Nobene ovire namreč ni, da je pooblastilo dano posebej, saj gre za mandatno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Ker je po določbi 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP relevantno le razmerje med pogodbenima strankama in njuna poslovna praksa oz. poslovni običaji, je neupoštevna pritožbena trditev o obči slovenski praksi zamujanja s plačili, upoštevaje širše gospodarske razmere in prakse tožeče stranke z njenimi drugimi poslovnimi partnerji.
Po nastopu insolventnosti družba ne sme opravljati nobenih plačil, razen tistih, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Katera so plačila, nujna za redno poslovanje družbe, opredeljuje 2. odstavek 34. člena ZFPPIPP, torej so vsi upniki terjatev iz 2. odstavka 34. člena ZFPPIPP v razmerju do dolžnika v enakem položaju in jih mora insolventna družba tudi enako obravnavati.
Stranka mora spoštovati temeljno pravilo, da mora obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - izobrazba
Tožnica je v spornem obdobju opravljala delo na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane. Glede na to in skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS ji pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – manj verjetna pravica
Za potrebe predmetnega postopka (napotitev na pravdo) zadošča, da so med dediči sporna dejstva, ki vplivajo na velikost deleža in presoja, katera pravica strank je manj verjetna.
Na pravdo napotena dediča nista vezana na izrek napotitvenega sklepa.
Predlagateljica ima do poplačila svoje terjatve na celotni nepremičnini zakonito zastavno pravico. Drugačno stališče nasprotnega udeleženca (o obstoju zakonite zastavne pravice le na polovici nepremičnine, doslej v solasti predlagateljice) je materialnopravno zmotno.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel, ki je potreben za pridobitev oziroma prenos lastninske pravice na nepremičninah. Če je bila na njegovi podlagi opravljena vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, je treba izpodbojni zahtevek uveljaviti z izbrisno tožbo, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen. Izpodbojni zahtevek (ki zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila) bo v takšnem primeru torej pravilno postavljen le, če bo uveljavljen z izbrisno tožbo.
Dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšen primer gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena z namenom, da upnik bodočega stečajnega dolžnika pride do popolnega plačila svoje prej nastale terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078706
OZ člen 561, 561/3. ZPP člen 182, 182/2, 185, 186.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - smrt preživljanca med pravdo - podredni zahtevek - sodno znana dejstva
Tožena stranka delu spremenjene tožbe ni nasprotovala. V takih primerih izdaja posebnega sklepa o spremembi tožbe ni potrebna.
Če sodišče ugodi primarnemu zahtevku, se v podrednega ne sme spuščati in o njem odločati.
Sodišče po uradni dolžnosti ne izvaja dokazov, tudi če gre za javno dostopne podatke iz sodne evidence. Ne gre za notorna dejstva, pač pa za sodno znana dejstva, ki so predmet obravnavanja pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako drugače preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZPrCP člen 3, 3/2, 46. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Hitrost v naselju ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, in tudi na območju poslovnih stavb, tudi če se naselje z njimi začne, saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - oakt o sistemizaciji
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, ali jih odda zunanjim izvajalcem, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjševanje delavcev. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne more spuščati.
Sodišče mora pri ugotavljanju zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov presoditi le, ali so podani razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v odpovedi, ter ali je tožena stranka ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delo. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.