Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
Po 105. členu ZUreP pripada upravičencu odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve.
Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti.
Predlagateljica dolguje zamudne obresti od odškodnine že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje, in ne šele od poteka izpolnitvenega roka.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – vabilo na narok – osebna vročitev
Iz odredbe sodnika izhaja, da je zahteval osebno vročanje tožeči in toženi stranki, vendar pa je pisarna strankama vabilo napačno vročala neosebno, saj je vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo treba vedno vročati osebno.
Določbe 61. člena ZD specialno urejajo le omejeno uveljavljanje neveljavnosti (drugače kot to urejajo določbe OZ glede neveljavnosti pogodb – 93. oziroma 95. člen OZ), materialnopravno zgrešeno pa je stališče, da ni mogoč ugotovitveni zahtevek v primeru oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078320
OZ člen 243, 243/1, 506.
razdrtje prodajne pogodbe – okvirna pogodba – pravica do povračila večje škode – izgubljeni dobiček
V skladu z določbo 506. člena OZ ima pogodbi zvesta stranka v primeru razdrtja prodajne pogodbe poleg pravice do povračila škode po pravilih iz 504. in 505. člena OZ tudi pravico do povračila morebitne večje škode. Upoštevaje navedeno pravilo, bi morala tožeča stranka dokazati, za koliko je njena škoda večja od škode, ki jo je imela zaradi kritne prodaje že naročenega blaga po Pogodbi.
Tožnik je po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, s toženo stranko podpisal Sporazum o poravnavi. Iz Sporazuma izrecno izhaja, da tožnik izjavlja, da so s tem podpisom poravnane vse obveznosti tožene stranke iz sodbe ter se izrecno odreka zahtevku po ponovi zaposlitvi pri toženi stranki. Tožnik se je dogovoril za način izvršitve sodne odločitve, sporazum je prebral, ga je podpisal in ga tudi razumel, torej sporazum velja. Glede na to, da iz poravnave izhaja, da so poravnane vse obveznosti iz sodbe in se tožnik odreka zahtevku po ponovni zaposlitvi pri toženi stranki, tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje in poravnavo vseh pravic iz delovnega razmerja za določeno obdobje, izplačila regresov za letni dopust in plačila dela plače na podlagi uspešnosti, ni utemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – kršitev osebnostnih pravic – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja državnih organov
Pri višini odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je sodna praksa kot pravno odločilne okoliščine izpostavila predvsem trajanje pripora, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, in posredno tudi naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obtožen.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, seveda ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063712
ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.
Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0078712
ZMZPP člen 94, 94/1, 99, 99/1, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - prekinitev postopka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tuja sodna odločba - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - pravnomočnost - litispendenca - mednarodni element - istovetnost zahtevka - spremenjene okoliščine - prirejenost postopkov
Le tuja sodna odločba, ki je zaradi priznanja izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije, ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba mdr. tudi učinek res iudicata.
Okoliščina, da toženka zahteva priznanje tuje sodne odločbe, bi v primeru ugoditve njeni zahtevi oziroma v primeru priznanja vplivala na procesne predpostavke za vodenje te pravde, saj predstavlja negativna procesna predpostavka res iudicata procesno oviro za njen nadaljnji tek in bi pogojevala zavrženje tožbe. Vprašanje, ali odločba sodišča ZDA izpolnjuje pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji, bi zato lahko bilo predhodno vprašanje za presojo obstoja navedene negativne procesne predpostavke.
Ali gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče reši samo, ali pa sklene, da ga ne bo reševalo samo, kar pogojuje prekinitev postopka, je odvisno od okoliščine, ali je obravnavana pravda prej začeta pravda v isti pravni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0065466
OZ člen 46, 49, 104, 104/2, 103 110. ZST-1 člen 34. ZPP člen 116.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – menjalna pogodba – napake volje – bistvena zmota – prevara – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica ene stranke. če druga ne izpolni svoje obveznosti – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nepravočasno plačilo sodne takse – materialni prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za plačilo sodne takse iz 34. člena ZST-1 je materialni zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljšati in tudi vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude takega roka ni mogoča. Institut vrnitve v prejšnje stanje je po 116. členu ZPP namenjen izključno odpravi posledic zamude procesnih rokov, torej tistih, ki jih določa procesno pravo. Razpravljanje o tem, ali je toženka zamudila rok za izpolnitev svoje taksne obveznosti iz opravičenega vzroka ali ne, je torej odveč, saj v nobenem primeru ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje in se tako izogniti zakonski domnevi o umiku svoje pritožbe.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.