padec v trgovini - razlitje mehčalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V ravnanju tožnice ni nikakršnega soprispevka. Glede na dejstvo, da so bila tla ravna, v avli pa je bilo malo ljudi, tožnici ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri hoji. Nerazumno je pričakovati, da oseba pri hoji v takšnih okoliščinah, kot se je nahajala tožnica, ves čas gleda predse in pod noge.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
posest - priposestvovanje dela nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine
Čeprav je mogoče priposestvovanje dela nepremičnine, ni mogoče priposestvovati idealnega dela. Vendar so dokazi, da je zapustnica priposestvovala določen solastninski delež na skupnih delih, o čemer so stranke sklenile sporazum. Kljub temu, da tako postavljenega zahtevka ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo, pa je zahtevek možen in tožba sklepčna, saj pomeni prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbo 105-127. člena SPZ.
vrednost spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog - posebna pritožba - pritožba zoper odločitev o glavni stvari
Ob upoštevanju določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 se bo tožeča stranka zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta lahko pritožila v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, oziroma v pritožbi zoper sklep o umiku tožbe, če sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje glede na novo določeno vrednost spornega predmeta ne bo plačala.
Posesti ne moti samo tisti, ki neposredno izvede neko motenje, temveč tudi tisti, ki takšno motenje naroči ali z njim soglaša ali pa je motenje storjeno v njegovo korist, pa se od tega ne ogradi (dejanje odobrava, ga šteje v svojo korist, odklanja restitucijo).
Sodna praksa tudi prekaristu nudi posestno varstvo.
Ker je sodišče izvršbo nedenarne terjatve ustavilo, še preden so bile iz nepremičnine odstranjene premične stvari dolžnika, izvršilno dejanje deložacije še ni zaključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
ZFPPIPP člen 57, 97, 97/1, 126, 126/1, 126/2, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka – status stranke insolvenčnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker upravitelj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ sodišča, se neutemeljeno sklicuje na neenakopravnost v razmerju do pravic, ki jih imajo stranke insolvenčnega postopka.
Tudi upnica, v korist katere upravitelj zahteva soglasje sodišča za izplačilo nagrade iz stečajne mase v določeni višini, nima procesne legitimacije zoper odločitev sodišča, ki upravitelju soglasja za plačilo teh stroškov iz stečajne mase ni dalo, ker zakon ne določa, da se zoper tak sklep lahko pritožijo tudi tisti upniki, v čigar korist je upravitelj predlagal izplačilo stroškov stečajnega postopka iz stečajne mase.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0078712
ZMZPP člen 94, 94/1, 99, 99/1, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - prekinitev postopka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tuja sodna odločba - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - pravnomočnost - litispendenca - mednarodni element - istovetnost zahtevka - spremenjene okoliščine - prirejenost postopkov
Le tuja sodna odločba, ki je zaradi priznanja izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije, ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba mdr. tudi učinek res iudicata.
Okoliščina, da toženka zahteva priznanje tuje sodne odločbe, bi v primeru ugoditve njeni zahtevi oziroma v primeru priznanja vplivala na procesne predpostavke za vodenje te pravde, saj predstavlja negativna procesna predpostavka res iudicata procesno oviro za njen nadaljnji tek in bi pogojevala zavrženje tožbe. Vprašanje, ali odločba sodišča ZDA izpolnjuje pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji, bi zato lahko bilo predhodno vprašanje za presojo obstoja navedene negativne procesne predpostavke.
Ali gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče reši samo, ali pa sklene, da ga ne bo reševalo samo, kar pogojuje prekinitev postopka, je odvisno od okoliščine, ali je obravnavana pravda prej začeta pravda v isti pravni zadevi.
redna odpoved pogodb o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Toženi stranki sta sklenili pogodbo o pospeševanju prodaje, s katero se je prvo tožena stranka kot pospeševalec prodaje zavezala, da bo na podlagi naročila redno dobavljala v tej pogodbe določene proizvode po določeni ceni zaradi nadaljnje prodaje in da bo izpolnila ostale, v tej pogodbi določene obveznosti za prodajalčev račun, to je za račun drugo tožene stranke, pospeševala prodajo in varovala interese prodajalca. Tožniku je bilo odrejeno delo, ki se je po svoji vsebini nanašalo na opravljanje storitev po pogodbi, ki sta jo dogovorili toženi stranki in v tem smislu ni šlo za prenos dejavnosti oziroma delavca, temveč le za začasno poslovno pogodbeno sodelovanje pri trženju medicinskih storitev. Po svoji vsebini takšen dogovor ni nezakonit oziroma ne pomeni avtomatičnega prehoda takšnega delavca od enega delodajalca k drugemu, če zanj zgolj opravlja pogodbeno dogovorjeno dejavnost. Predmet pogodbe ni bil prenos dejavnosti prodaje medicinskih pripomočkov in opreme, pač pa zgolj izvajanje storitev, zato ni šlo za prehod tožnika k drugo toženi stranki v smislu določbe 73. člena ZDR. Posledično tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v delovnem razmerju pri drugo toženi stranki, ni utemeljen.
Prvo tožena stranka je izkazovala bistveno zmanjšanje prometa ter visoko izgubo v obravnavanem obdobju, hkrati pa ni opravljala nobene dejavnosti več kot to, da je tožnik prodajal defibrilatorje. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 350, 350/3. OZ člen 131, 131/1, 147, 179, 352, 352/1.
prekoračitev tožbenega zahtevka - solidarna odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odgovornost - protipravnost - padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - dokazno breme
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka.
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči s trenutkom, ko je oškodovanec izvedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za škodo. Ta pogoj je lahko izpolnjen šele tedaj, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.