redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve - prekvalifikacija
Tožena stranka je ukinila delovno mesto „direktorica sektorja zalednih služb“, ki ga je zasedala tožnica, ker se je drugače organiziralo delovanje sektorja zalednih služb ter ukinilo tožničino delovno mesto. Navedeno pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Tožnice ni bilo mogoče prekvalificirati za drugo delo. Tožena stranka je zaposlovala predvsem v prodajnem sektorju, kjer se zahtevajo posebna znanja in licence. Tožnica ni imela delovnih izkušenj za to področje. Prekvalifikacija bi bila dolgotrajna ter povezana z dodatnimi stroški, saj je pridobivanje licenc dolgo in povezano s stroški. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se dolžnost delodajalca iz 3. odstavka 88. člena ZDR presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezane stroške. Od delodajalca namreč ni mogoče pričakovati, da bo delavcu zagotovil izobraževanje, če bi zaradi tega trpel nesorazmerne stroške, daljši izpad dela zaradi odsotnosti delavca ali če si tega zaradi finančnih težav ne more privoščiti. Glede na dejstvo, da je bila pri toženi stranki reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta izvedena tudi zaradi negativnih finančnih trendov in je tožena stranka z zaposlovanjem v prodaji želela takoj povečati prihodke, je bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da bi tožnico poslala na večmesečno izobraževanje za pridobitev licence.
posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
pravica do povračila škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku – napačen pravni pouk – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona
Tožeča stranka je del izrečene globe plačala pred pravnomočnostjo ter zapadlostjo, s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je uspela na način, da se je postopek o prekršku zoper njo zaradi zastaranja pregona ustavil. Drugače kot pri neopravičenem izreku sankcije se v primeru plačila globe pred pravnomočnostjo pravica do odškodnine doseže že z uspešno vložitvijo rednega pravnega sredstva. Razlog za uspeh s pritožbo ni pomemben. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je torej, da je tožeča stranka globo pred pravnomočnostjo plačala neupravičeno, zato ima pravico do povračila škode.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076918
ZIZ člen 17, 38. ZOdvT tarifna številka 1200, 3460. OZ člen 378, 378/1.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - stroški predloga za izvršbo - več upnikov - zastopanje več strank - vrednost spornega predmeta - odvetniška nagrada
Sodišče lahko glede na načelo stroge formalne legalitete dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova, in to zgolj za izterjavo obveznosti, ki iz njega izhajajo. Upniki nimajo izvršilnega naslova za zakonite zamudne obresti, ker jih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, niso zahtevali.
Če se pri odmeri nagrade kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek vseh posameznih terjatev upnikov, nato pa se zahteva še nagrado po tar. št. 1200 ZOdvT za zastopanje več strank, pomeni to nedopustno potenciranje odvetniške nagrade.
Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe, je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku, zato je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha
Tožnica je najprej vtoževala odpravo odločbo tožene stranke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je svoj tožbeni zahtevek takšnemu izvedenskemu mnenju prilagodila in zahtevala odpravo odločb, nadalje razporeditev v III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom z omejitvami, ter priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnica ni uspela samo z zahtevkom glede priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da ni uspela le z manjšim delom (3. odstavek 154. člena ZPP), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - revizija - izredno pravno sredstvo
Pritožbo kot redno pravno sredstvo je skladno s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije (368. člen ZPP). Ker pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, jo je potrebno zavreči (1 odstavek 343. člena ZPP).
ZP-1 člen 98, 98/3, 98/4, 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
napoved pritožbe - pritožba zoper prepis izreka
Obdolženkina pritožba zoper prepis izreka je preuranjena, saj sodišče šele po prejemu napovedi pritožbe izdela sodbo z obrazložitvijo, zoper katero je dovoljena pritožba.
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopusnosti postopka zoper kršitelja zaradi zastaranja pregona je prezgoden. Tako iz pojasnila prekrškovnega organa ob predložitvi zahteve za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog kot iz vsebine zahteve za sodno varstvo je namreč razvidno, da je prekrškovni organ za navedeni prekršek najprej vodil postopek zoper lastnico vozila. Navedeno kaže, da je prekrškovni organ že pred izdajo plačilnega naloga vlagatelju zahteve za sodno varstvo izvajal procesna dejanja, ki jih je bilo potrebno izvesti, da je lahko odločil o tem, ali je podan prekršek in kršiteljeva odgovornost zanj, torej dejanja, ki nedvomno pretrgajo zastaranje pregona za obravnavni prekršek.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 109, 109/1, 131, 131/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
stroški upnika - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov v izvršilnem postopku - predlog zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja ter plačila denarnega dolga
Določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročitev pritožbe – pritožba upnikov zoper sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – predhodni postopek – predlog za prisilno poravnavo
Med sklepe, izdane v predhodnem postopku, spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, vključno s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Ker sklep o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru še ni postal pravnomočen, predhodni postopek še ni zaključen in je prijava udeležbe upnikov v predhodnem postopku hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka pravočasna.
Če je z zakonom določena vročitev vloge, za seznanitev prizadete stranke z vlogo ne zadošča možnost seznanitve z vpogledom v spis.
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar, takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da toženec ne bi, v obdobju, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, zakonito ustavil izplačevanje invalidske pokojnine in tudi ne pomeni, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane invalidske pokojnine in varstvenega dodatka. Toženec lahko, ne da predhodno z odločbo odloči o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, že takoj, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in Pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine, uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine. Vse navedeno namreč ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen še do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.
Preizkusna doba začne teči naslednji dan, ko storilec prejme sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nov tretji odstavek 202.e člena ZP-1, ki je bil dodan z novelo ZP-1H, se uporablja za postopke odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi novele ZP-1H (po 14. 6. 2013).
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.