ZDR člen 109, 109/2, 132, 204, 204/4. ZPP člen 155, 155/1.
odpravnina - jubilejna nagrada - pravdni stroški - predsodni postopek - potrebni stroški
Ker je tožnica pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku dopolnila 20 let delovne dobe, je njen tožbeni zahtevek na plačilo jubilejne nagrade, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
Stroški predsodnega postopka, ki so jih tožniki uveljavljali v zvezi z zahtevo, ki so jo za izplačilo svojih terjatev pred vložitvijo tožbe naslovili na toženo stranko, niso bili potrebni za pravdo (člen 155/1 ZPP). Poziv tožnikov na plačilo določenih zneskov, še preden so v zvezi z njimi vložili tožbo pri prvostopenjskem sodišču, namreč ni bil potreben (z vložitvijo tega poziva se njihov položaj ni v ničemer izboljšal; za vtoževanje denarnih terjatev delavcev do delodajalca ni predpisan obvezni predhodni postopek pri delodajalcu, temveč je dopustno direktno sodno varstvo (člen 204/4 ZDR); od vložitve teh pozivov ni bil odvisen pričetek teka zakonskih zamudnih obresti; ...).
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
preklic pogojne obsodbe - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - kontradiktornost v postopku za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.
pozneje najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – nujni dediči – nujni delež – odpoved dedovanju – akrescenca – izvedenec – vrednost nepremičnin
Sodišče prve stopnje je razpolagalo z upravnimi odločbami, na podlagi katerih je določilo vrednost nepremičnin, ki so bile vrnjene v postopku po ZPVAS. Glede na predložene dokaze in druge okoliščine konkretnega primera (npr. ocenjeno vrednost nujnega deleža) bi moralo prvo sodišče dati možnost udeležencu zapuščinskega postopka, katerega ocenjena vrednost nepremičnin je manj verjetna, da z izvedencem dokaže zatrjevano vrednost in založi predujem za izvedenca. Če pa na podlagi predloženih dokazov in okoliščin konkretnega primera prvo sodišče ne bi moglo ugotoviti, katera ocenjena vrednost nepremičnin posameznega udeleženca je zakonsko sprejemljivejša, bi morali občini založiti predujem za izvedenca. Pri odločanju o povrnitvi navedenih stroškov občin pa bi moralo sodišče upoštevati tudi ravnanja pritožnic, zaradi katerih je bil navedeni dokaz izveden in so nastali (nepotrebni) stroški.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079185
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del – izkoriščanje mehaničnih pravic avtorjev – aktivna legitimacija kolektivne organizacije avtorjev – avtorski honorar – pooblastilo – upravičenost zastopanja
Kolektivna organizacija avtorjev lahko uresničuje pravice avtorjev na podlagi danih pooblastil, in sicer v lastnem imenu in za račun pooblastiteljev. Ker se sporno razmerje nanaša na leto 2006, ko so bili po ugotovitvah sodišča izdani fonogrami, in na leto 2007, ko je bil izdan račun, je nepomembno, da so bila obravnavana pooblastila dana že pred uveljavitvijo ZASP-B. Dana so bila namreč nepogojno in brez omejitev trajanja, zato so ustrezala kriterijem, ki jih je vnesla novela ZASP-B.
OZ člen 299, 299/2. SZ člen 125, 150. ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 189, 189/3, 337, 337/1.
zahtevek po drugem odstavku 72. člena zden - pobotni ugovor - neprofitna najemnina - tek zamudnih obresti - litispendenca
Tožnik je upravičen do neprofitne najemnine za stanovanji, saj bi ju moral prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice še naprej oddajati za neprofitno najemnino tudi, v kolikor bi mu bili predmetni stanovanji vrnjeni takoj po uveljavitvi ZDen ter je pobotanje terjatev pravdnih strank v obravnavanem primeru dopustno.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
povečana nevarnost - zdrs na stopnicah - odškodnina za nematerialno škodo
Z mnenjem, da zavarovanec (oziroma čistilka) ni bil dolžan sušiti stopnic in da mokre stopnice ne predstavljajo protipravnosti, pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Seveda stopnic ni treba sušiti s fenom, vsekakor pa jih je po čiščenju s čistilom treba pobrisati s suho krpo. V obravnavanem dogodku čistilke ni bilo več na kraju, ko so bile stopnice še vedno mokre. Vlaga na stopnicah večstanovanjske stavbe predstavlja povečano nevarnost zdrsa stanovalcev in obiskovalcev.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nezdružljiva celota telesa in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine zahteva upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kar pomeni, da se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovor
Tožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1, hkrati pa pomeni tudi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.