Sodišče lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Ko je prejemnica socialnega varstva še živa, ni pravne podlage za regresni zahtevek občine, saj mora CSD izdati odločbo o prenehanju plačevanja stroškov domske oskrbe.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – atrakcija pristojnosti – pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah – postopek zavarovanja
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.
Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
ZMEPIZ člen 57. ZDR člen 85, 85/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJN-2 člen 42, 42/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna naročila
Tožnica (imenovana v skupino za področje javnih naročila in zadolžena za izvajanje postopkovnega dela javnih naročil pri toženi stranki - občini) v postopku javnega naročila pred podpisom pogodbe z glavnim izvajalcem ni preverila izpolnjevanje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost za glavnega izvajalca in podizvajalca. S tem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079147
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 214, 354, 354/1.
izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – začetek teka zastaralnega roka – materialno procesno vodstvo
Splošni pogoji določajo, v katerih primerih zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, a omogočajo tudi, da zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokažeta, da nista kriva za obstoj okoliščin, ki pomenijo izgubo zavarovalnih pravic.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079158
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 7, 286b, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – nova stvar – povrnitev vrednosti vlaganj – razpravno načelo – prekluzija dejstev – pritožbene novote – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074214
ZPP člen 285, 286. SPZ člen 99, 99/1, 217, 219. ZIZ člen 272, 272/2.
priposestvovanje služnosti – namen voženj – prenehanje služnosti – vznemirjanje služnostne pravice – sklepčnost tožbe – nepopolna tožba – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve
Tožnica je z navedbami, da je zemljišče uporabljala za košnjo in za splavilo lesa, zgolj natančneje opisala vsebino vtoževane služnosti, zato te niso podvržene prekluziji.
Odsotnost samostojnega dostopa iz gospodujoče nepremičnine na javno pot ni pogoj za priposestvovanje služnosti v korist takšne nepremičnine. Prav tako obstoj lastnega dostopa do javne poti konceptualno ne izključuje možnosti, da se služnost prehoda po služečih nepremičninah izvršuje v korist gospodujoče nepremičnine.
Ureditveno začasno odredbo, ki je po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le v izjemnih primerih in ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev, ki jih je treba razlagati restriktivno. To, da toženki z izdajo začasne odredbe ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi nastale tožnici brez izdaje začasne odredbe, ne zadošča.
preklic pogojne obsodbe - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - kontradiktornost v postopku za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – ugriz psa
Znesek 12.300 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi ugriza psa.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZZad člen 74, 74/1. SPZ člen 39.
izbrisna tožba – pravni interes za vložitev izbrisne tožbe – rok za vložitev – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – dobrovernost
Samo imetništvo dejanske pravice uporabe ni zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke za vložitev obravnavane tožbe. Za ugotovitev obstoja pravnega interesa je ključnega pomena ugotovitev, ali je tožeča stranka na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona.
Nepremičnine, ki niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih, postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ker je imela pravico uporabe na spornih zemljiščih vseskozi tožeča stranka, je ob uveljavitvi ZLNDL postala njihova lastnica, čeprav se je v zemljiško knjigo kot lastnica vknjižila nedobroverna toženka, ki z nepremičninami nikoli ni razpolagala. Zato je izbrisna tožba tožnice utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Tožnik v tem sporu primarno uveljavlja kršitev pravic pri zaposlovanju in v tej zvezi zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti, učitelj izbirnih predmetov iz računalništva pri toženi stranki, podrejeno pa odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti. Tožnik je glede primarnega zahtevka izbire kandidata skladno z določbo 5. člena ZST-1 dolžan ob vložitvi tožbe plačati predpisano sodno takso. Takšen zahtevek je potrebno po določilih ZST-1 uvrstiti med postopke o individualnih delovnih sporih, o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave. Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko, da lahko sodišče začne postopek in o zahtevku meritorno odloči. Ker tožnik v konkretnem primeru kljub pozivu, da poravna podpisano takso za tožbo, tega ni storil, je potrebno skladno z določbo 2. odstavka 105. a. člena ZPP tožbo šteti za umaknjeno.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
Odvetnik je zavezan poznati ne samo materialno pravo, temveč tudi sodno prakso višjih in vrhovnega sodišča z namenom čim kakovostnejšega zastopanja svoje stranke in s tem zmanjšanja možnosti neugodnih presenečenj. Kot ravnanje, ki ni bilo v skladu s pravili odvetniške stroke oz. je bilo neskrbno, je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo napačno oblikovan tožbeni zahtevek, zaradi česar je bil tožbeni zahtevek pravnega prednika tožeče stranke pravnomočno zavrnjen.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.